Maver kritično o 2. maju kot dela prostem dnevu
Slovenija
V Sloveniji mednarodni praznik dela zaznamujemo tudi 2. maja, ki je, prav tako kot 1. maj, dela prost dan. Kljub vztrajnim opozorilom gospodarstva, da to predstavlja dodatni strošek in nezaželeno prekinitev proizvodnega procesa, naša država v tem pogledu ostaja posebna.
Dva dela prosta dneva ob mednarodnem prazniku dela v Evropski uniji pozna le Slovenija. Na vsej stari celini je 2. maj dela prost dan le še v Srbiji in Ukrajini. Leta 2012 je druga vlada Janeza Janše ob ukinitvi 2. januarja kot dela prostega dneva v predlogu zakona za uravnoteženje javnih financ predlagala tudi ukinitev dvodnevnega zaznamovanja mednarodnega praznika dela. Vendar so sindikati predlogu ostro nasprotovali, tako da je bil kot dela prost dan ukinjen le 2. januar, medtem ko je 2. maj ostal. Po besedah političnega analitika in publicista Aleša Mavra gre za navezavo dveh močnih dejavnikov. "Po eni strani seveda interesna oblast abonira opcijo, ki ima v tem specifično slovenskem obeleževanju prvega in drugega maja svojo močno ideološko orodje. Na drugi strani pa je dejstvo, da se večina državljank in državljanov Slovenije še vedno s tem lažje poistoveti, kot pa z alternativo."
Kot opozarja Maver, je na splošno zaznamovanje mednarodnega praznika dela v družbah, ki so same sebe razglasile za družbe, kjer je na oblasti delavski razred, nekaj povsem drugega kot v ostalih državah, kjer je v ospredju boj za še več delavskih pravic. "V bistvu je bil nadomestek za osrednje pomladne praznike v krščanskem Cerkvenem letu, torej zlasti za veliko noč, mogoče tudi za binkošti. Druga funkcija pa je, da seveda še vedno nekako poudarja ideološko podstat sedanje vladajoče politike, ki naj bi bila že po definiciji branilka delavskih pravic oziroma nadaljevalka oblasti, ki daje delavstvo na posebno mesto."
V Sloveniji, tako Maver, trčimo na paradoks. "Dejansko velika večina Slovenk in Slovencev še vedno vidi tudi v poosamosvojitveni večinoma vladajoči levosredinski politični opciji poroka svojih pravic, čeprav je jasno, da je 70 oz. 50 let popolnoma monopolizirane oblasti in potem nadaljevanje te oblasti večino časa po osamosvojitvi, popolnoma porezalo ta stik med navadnim državljanom, navadnim delavcem in na oblast abonirano elito," meni sogovornik.
Maver težko razume, kako marsikomu še ni jasno, da nekdo, ki je aboniran na oblast, ne more biti drugo kot branitelj svojih lastnih privilegijev in nikakor ne garant položaja malega človeka. Maver je o vsem tem govoril tudi v zadnji aprilski oddaji Spoznanje več, predsodek manj.
