Godci Trio prijatelji iz okolice Laškega
Jaz mam eno pridno ženko
Slovenija |
Tokratna oddaja iz cikla Pevci zapojte, godci zagod'te je prinesla nekaj drobcev iz živopisne zakladnice vokalne in inštrumentalne ljudske glasbe. Oblikovali so jo pevci Folklornega društva Brusači iz Radeč, ljudski pevci in godca s Prevorja na Kozjanskem, sestre Nedeljko iz Savcev pri Tomažu in godci Trio prijatelji iz okolice Laškega.
Za mešano skupino pevcev Folklornega društva Brusači iz Radeč je značilno triglasno petje in vsebinsko raznolik pesemski repertoar.
V osrčju gričevnate kozjanske pokrajine, ki svoje vrhove vzpenja pogosto kar na 500 metrov nadmorske višine, se skriva pravljični kraj Prevorje. Zaradi svoje razgibanosti in slikovitosti mu pravijo tudi Kozjanski raj. Tam so doma ljudski pevci in godca s Prevorja.
V družini Nedeljko je bilo petje bolj povezano z vsakodnevnim in prazničnim življenjem, kot pa z željo po nastopanju na odrih. Prav zaradi tega je zamisel za izdajo zgoščenke prišla šele po petdesetih letih njihovega skupnega prepevanja. Alojzijo Čuš, Ano Nedeljko, Marijo Kukovec in Ivanko Majcen odlikuje želja po petju domačih pesmi, enkratna zvočnost odprtih, rezkih in skoraj grlenih glasov, ki se zlijejo v tri ali štiriglasje ter prleško narečje.
Ena od prepoznavnosti naše glasbene tradicije je, da se na Slovenskem v ljudskem izročilu navadno samo poje ali pa samo gode. Godci so lahko posamezniki ali pa se družijo v skupine, manjše ali večje. Godci so hodili igrat naokoli po svatbah, koledovanjih ali drugih priložnostih. Sestava glasbil je bila različna. Ob iznajdbi harmonike in pozneje v 20. stoletju, pa je bila za osrednjo Slovenijo najbolj značilna skupina godcev na harmoniko, klarinet in kontrabas ali bariton oziroma tubo v vlogi basa. V takšni zasedbi delujejo tudi godci Trio Prijatelji iz okolice Laškega.
