Pravo je v službi pravne države za vse državljane enako
Slovenija | 18.12.2015, 01:02
Vse kaže da boja za človekovo dostojanstvo in človekove pravice ne bo tako kmalu konec. Ko smo mislili, da smo s Patrio dosegli eno največjih pravnih zmag v tej sicer pravniško zmedeni državi, so nam postregli z novimi dejstvi, ki terjajo budnost in protest.
Lustrirali so gospoda Jakliča kot kandidata za evropsko sodišče, pri tem pa mirno požrli besedo strokovnost, ki jo sicer tako radi uporabljajo, ko gre za njihove politične kadre. Režiserje političnih afer so poslali v Novo ljubljansko banko, da bi dobili vpogled v denarnice političnih nasprotnikov. In prva afera, verjetno pa ne zadnja, je spet doletela politika iz vrst SDS, gospoda Širclja, ki bo kriv, da je najel tujega strokovnjaka z normalno plačo v deželi iz katere prihaja. Še vedno pa ni nihče kriv, da so izbranci tranzicijske levice dobivali milijonske kredite na lepe oči. Da bi to prikrili, so izgnali tuje strokovnjake iz slabe banke pod pretvezo visokih plač. Namesto da bi iskali sledi za izgubljenim davkoplačevalskim denarjem, raziskujejo letalske karte in cene hotelov. Očitno so ocenili, da del naroda te neumnosti kupuje in ima material za dnevni čvek, namesto da bi se resno vprašali, kje je dejanski problem, kdo to državo ropa že sedem desetletij.
Policijsko akcijo so seveda premišljeno sprožili v tednu pred referendumom, ki je še en pravni škandal. Najprej so pijani od absolutne oblasti v parlamentu rokohitrsko hoteli zamenjati temeljne postulate vsake družbe, nato so nam državljanom prepovedali, da o družini odločamo mi in ne politične in njim vdane elite. Ko so dobili ponovno lekcijo po svoji pravniško neuki betici od Ustavnega sodišča, so morali pristati na referendum. Za dosego svojega cilja so medijem ukazali dvojno taktiko, ali propagirate legibitro ali pa bojkotirate nasprotnike spremembe zakona. Eni so se odločili za oboje, eni pa za drugo. Kljub vsem prevaram, zavajanjem, lažem, sublimiranim sporočilom, igranju na čustva ljudi in nedemokratični pripravi na nedeljski referendum, jim s tega mesta že danes sporočamo, »Za« ne bo zmagal. In če bi zakon stopil v veljavo, jim je nekdanji ustavni sodnik Krivic napovedal, da bo zadeva končala na Ustavnem sodišču, ki bo moralo razsojati v skladu z deklaracijo o človekovih pravicah, drugih mednarodnih aktih in v skladu s slovensko ustavo. Tako smo priče neverjetni logiki nekdanjega ustavnega sodnika, ki bo glasoval za zakon, a hkrati ve, da ne more preživeti ustavne presoje. Vedno pa lahko preživi politično presojo. Slednjega smo vajeni, in zato tu protestiramo. Ne za to, da branimo politike pred sodniki, ampak pravno državo pred pomembnim delom sodne veje oblasti.
Naš boj mora vztrajati v takšni ali drugačni obliki tako dolgo, da bodo razumeli, da pravo ni v službi tistih, ki imajo formalno ali neformalno moč in oblast. Pravo je v službi pravne države za vse državljane enako. Dokler tega ne bodo razumeli, tako dolgo bodo pravo in pravne instrumente uporabljali za svoje oblastne in politične cilje. Država, ki to dovoli se ne more ne razvijati, ne napredovati. Izvršilna veja oblasti, ki se tega poslužuje ali ima od tega neposredno korist, je skorumpirana in pokvarjena. Namesto, da bi se ukvarjali z resnimi in za prihodnost usodnimi problemi, uprizarjajo lov na čarovnice, naprej ponarejajo zgodovino, in to tisto, ki smo jo mi sodoživljali in sooblikovali ter tako točno vemo, kako se je kdo obnašal in kakšna stališča je zagovarjal. Tako kot je del pravosodja prodan, so prodani tudi ljudje iz akademske sfere. Denar je akademske sfere vladar, zato danes akademski naslov ni noben garant za etičnost in korektnost. Lobiji si med seboj delijo točke in za tem naslove, da tako podpirajo ideološko in krvno nasledstvo. Če je v delu akademske sfere tako in delu pravosodja, kako potem smemo pričakovati od ljudi, da bodo mislili in delali drugače.
Naj živi Slovenija in naša plebiscitarna odločitev, kljub vsemu temu, kar bi našo odločitev pred petindvajsetimi leti rado uničilo.
Blagoslovljen Božič in boljše prihodnje leto, kote je bilo minulo. (Govor pred sodiščem, 17. december 2015)
