Jaklič opozarja, da mora EU v begunski krizi zavarovati svoj "motor"
Slovenija
V oddaji "Spoznanje več, predsodek manj" smo gostili predavatelja na Harvardu ddr. Klemena Jakliča. O begunski krizi s katero se sooča Evropska unija je poudaril, da mora povezava zavarovati svoj motor, sicer bomo lahko priča še večji katastrofi. Odgovarjal je tudi na vprašanja poslušalcev, v ospredje oddaje pa smo postavili temo odnos med državo in državljanom.
Uvodoma je Jaklič poudaril, da bo Evropska unija begunsko krizo s katero se sooča uspešno spoprijela le, če bo delovala enotno. Kriza ima po njegovih besedah tako velike razsežnosti, da je uspešno rešiti ne more zgolj ena ali nekaj posameznih držav. "Če bi neka država želela ustrezno zastaviti, tako migracijsko politiko kot učinkovito varovati meje na tem področju, mislim, da sama tega ne more. Niti Grčija, niti Italija, Srbija, Hrvaška ali Slovenija. Tukaj je kolektivna akcija več kot nujna. Mislim, da morda celo več kot zgolj na ravni Evrope, potrebna je na globalni ravni."
Po sogovornikovih besedah se je treba tudi vprašati od kod begunska kriza prihaja in kaj je razlog za njo. "Samo takrat, ko ta ljudstva in ljudje, ki so rojeni v manj privilegirana okolja vidijo, da razvoj vodi v smer tudi njihove vse večje blaginje, da pravzaprav lovijo razvite, ne pa da razviti še bolj bežijo od njih, takrat je mogoče zastaviti nekatere stabilne razmere tudi na globalni ravni. Sicer se bo ta primer vedno znova in znova vračal."
Na vprašanje, na kaj mora Evropska unija paziti pri reševanju tega problema je Jaklič dejal, da je v prvi vrsti to, da ohrani svoj "motor". "Obvarovati je treba motor. To je edini legitimni cilj zaradi katerega je mogoče omejiti vstop večjemu številu ljudi, ki bi pravzaprav ta motor, ta proces Evropske unije tako zavrl, da ne bi bila več sposobna pomagati, reševati teh globalnih problemov, to bi bila še večja katastrofa kot stanje sedaj."
V drugem delu oddaje je Jaklič odgovarjal na vprašanja poslušalk in poslušalcev ter na temo "Država-državljan". O tem je spregovoril tudi na Zboru kristjanov in vseh ljudi dobre volje na Otočcu. "Gre za zelo pomembno moralno-etično vprašanje. Namreč država ni zgolj družbena pogodba med državljani, neko kupčkanje z interesi ampak je v svojem jedru etična in moralna zadeva. Država sicer ni cilj sama na sebi, ko postane to takrat praviloma nastradajo ljudje, ampak je instrumentalno izjemnega moralno etičnega pomena. Instrumentalno v smislu, da je sredstvo za dosego neverjetno velike mere dobrin, ki so človeku nujno potrebne in iz tega vidika politični teoretiki govorijo o moralnih dobrinah države."
Opozoril je, da mora država na enak način spoštovati vse državljane, s čimer pa imamo v Sloveniji po njegovih besedah težave. "Z enakim spoštovanjem do vsakega človeka, do vsakega segmenta družbe, ne glede na prepričanje, ki ga imajo pripadniki tega ali onega segmenta. To se nam vleče skozi zgodovino," je za Radio Ognjišče povedal Klemen Jaklič, ki je na kratko komentiral tudi odločitev ustavnih sodnikov, ki so dovolili referendum o družinskem zakoniku. Njihovo odločitev je po njegovih besedah treba spoštovati. Spomnil je, da ne gre za vsebinsko odločitev ampak za to, da odločitev prepuščajo nekomu drugemu, v tem primeru državljanom na referendumu.
