VIDEO: Papež: Pri obhajilu se združujemo z živim, vstalim Kristusom
Svet
Danes se je začelo zbiranje prijav za udeležbo na 31. svetovnem dnevu mladih, ki bo prihodnje leto na Poljskem. Papež Franšišek je v prisotnosti vseh, ki so se zbrali pri opoldanski molitvi angelovega čaščenja na trgu pred vatikansko baziliko, prek tabličnega računalnika z okna apostolske palače prvi sporočil svojo prijavo na to romanje. Dejal je, da bo med obhajanjem leta Božjega usmiljenja prihodnji svetovni dan mladih spodbuda k razmišljanju na temo: Blagor usmiljenim, ker bodo usmiljenje dosegli. Sveti oče je mlade vsega sveta povabil, naj to doživijo tako na romanju v Krakov kot znotraj svojih skupnosti.
V opoldanskem nagovoru je papež razmišljal o današnjem evangeljskem odlomu, ki govori o Jezusovi pomnožitvi kruha. Apostoli so ugotavljali, da pet tisoč ljudi ni mogoče nahraniti niti v primeru, da bi med njimi imeli priložnostno nabirko, s katero bi nato hrano kupili. Njihova miselnost je bila "tržna", Jezus pa jo nadomesti z miselnostjo daru. Takšen je bil deček, da na razpolago svojih pet hlebčkov kruha in dve ribi. Apostoli posedejo množico, Jezus vzame kruh in ribi, se Bogu Očetu zahvali in jih razdeli.
Nato je sveti oče razložil, da to dejanje vnaprej nakazuje zadnjo večerjo, kjer je Božji kruh Jezus sam. Ko se hranimo z njim, v nas prehaja njegovo življenje in mi postajamo otroci nebeškega Očeta ter bratje in sestre med seboj. Pri obhajilu se združujemo z živim, vstalim Kristusom. Biti deležni evharistije pomeni pridobivati njegovo miselnost, ki je logika zastonjskosti in delitve. In kolikor koli smo že revni, vsi lahko nekaj podarimo.
"Množica je presunjena nad čudežem pomnožitve kruha. Vendar je polnost življenja dar, ki ga Jezus prinaša vsakemu lačnemu človeku. Jezus ne poteši samo telesno lakoto, temveč tudi tisto najglobljo, ki je lakota po smislu življenja, lakota po Bogu. Kaj lahko naredimo mi ob trpljenju, osamljenosti, revščini in težavah tolikih ljudi? Če se pritožujemo, s tem ne rešimo ničesar. Lahko pa damo tisto malo, kar imamo, podobno kot oni deček. Zagotovo imamo kakšno uro časa, neki talent, kakšno sposobnost … Kdo med nami nima svojih petih hlebov in dveh rib? Prav vsi jih imamo! Če smo jih pripravljeni položiti v Gospodove roke, bodo zadostovali, da bo na svetu malo več ljubezni, miru, pravičnosti in predvsem več veselja," je dejal v nadaljevanju. Sveti oče je ponovil misel, kako zelo potrebno je veselje na svetu in zagotovil, da je Bog sposoben pomnožiti naša mala dejanja solidarnosti in nas narediti deležne njegovega daru.
Ob koncu je priprošnji Božje Matere izročil naše prizadevanje, da bi nikomur ne primanjkovalo nebeškega Kruha, ki daje večno življenje in da bi se vedno bolj uveljavljala miselnost medsebojne podelitve in ljubezni.
