Pevci s Prevorja na Kozjanskem
Mi smo prišli semkaj pet, od svetega Florjana vam razodet
Slovenija
Na florjanovo smo oddajo o ljudski glasbi pletli s florjanovskimi kolednicami.
Sveti Florjan je zavetnik gasilcev in skoraj ni gasilskega doma, ki ne bi imel upodobljenega tega rimskega vojščaka, ki so ga v starem veku utopili. Verjetno je nadomestil neko vodno božanstvo, na ta dan pa je v preteklosti bilo ponekod prepovedano kuriti, oziroma opravljati dela, ki so povezana z ognjem, drugod pa so bile znane šege obrednega kurjenja. Še danes hodijo ponekod ob tem prazniku ponekod koledovat, pripovedujejo o junaštvu svetega Florjana in v zameno pobirajo jajca.
Florjanovske kolednice so bile pri nas v navadi na Štajerskem, po Slovenskih goricah, v Podjuni, na Kozjaku, razširjene pa so bile tudi po vzhodnem Dolenjskem. Šege na florjanovo so povezane z ognjem, bodisi da je bilo nekdaj prepovedano kuriti, ali pa, nasprotno, da je bilo treba obredno prižgati ogenj na ognjišču, kar je bila naloga fantov, ki so šli zgodaj zjutraj po vasi zakurit z blagoslovljenimi trskami in za plačilo pobirali pripravljene darove. Na večer pred praznikom sv. Florjana, ki goduje 4. maja, je bilo v navadi tudi koledovanje fantov s posebno florjanovsko pesmijo. Obdarovani so bili z jajci, iz katerih so si potem napekli cvrtja. Ponekod v Slovenskih goricah pa je za florjanovo tudi sprejem doraslih fantov v fantovsko družbo. Za florjanovo so navadno koledovali fantje, možje. V novejšem času ponekod tudi ženske ali pa je šega zamrla, pesem pa se je ohranila v spominih pevcev.
Florjanovske kolednice so v oddaji zapeli Florjanovci iz Jurkloštra, pevke z Razborja, pevci iz Boštanja, pevci Stari prijatelji s Kicarja iz Kulturnega društva Rogoznica, pevke z Gradišča na Kozjaku, pevci s Koroške, pevke Soside iz Kulturnega društva Mala Nedelja. Zavrteli pa smo tudi tri majniške napeve v izvedbi pevke Soside iz Kulturnega društva Mala Nedelja, pevcev iz Bučečovcev in pevcev s Prevorja na Kozjanskem.
