Marija Pomagaj, Brezje
FOTO: Nadškof Zore: Pri Karitas ne gre le za socialo, ampak prinašanje Boga
Slovenija
Sodelavci Slovenske Karitas so ob 25. obletnici ustanovitve, ki so jo praznovali 1. maja, danes poromali k Mariji Pomagaj na Brezje. Z molitveno uro in sveto mašo so se zahvalili za vse milosti, ki so jih v tem času prejeli, in Bogu priporočili svoje nadaljnje delo. Slovesno bogoslužje je vodil ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore. Ko govorimo o hvaležnosti, ne moremo govoriti o številkah in materialnih dobrinah, čeprav so pomembne. Po besedah nadškofa Zoreta so ob besedah hvaležnosti v ospredju ljudje.
"Ko se s hvaležnostjo oziram na 25 let organiziranega delovanja Karitas v slovenski Cerkvi, kajti v okviru možnosti je delovala že prej, imam pred očmi ljudi, ki so v tem času zaradi pomoči, ki so jo dobili, zaradi sočutja, ki so ga bili deležni, mogli preživeti," je poudaril. Nadškof Zore se zaveda, da je težko biti v stiski in ne vedeti, da se lahko na nekoga obrneš. Zato se je sodelavcem Slovenske Karitas zahvalil v imenu vseh, ki so jih v vsem tem času sprejeli in jim nesebično pomagali. "Na ta način ste izpolnjevali eno od nalog, ki ste jo začrtali v svojo vizijo, to je, da ste ljudem vračali dostojanstvo."
Nadškofu Zoretu se zdi zelo pomembno, da je cilj Karitas tudi biti glas revnih, brezpravnih v naši družbi. "Te ljudi je treba slišati, njihovo revščino je treba slišati, in to na najvišji ravni. Tam morajo slišati, da so odgovorni za te ljudi in da je greh, če ne poskrbijo zanje, tako kot je treba."
Nadškof Zore se je zahvalil vsem, ki so omogočili delovanje Slovenske Karitas, torej vsem, ki so v vseh 25 letih darovali takšno in drugačno pomoč. "Prostovoljec je lahko še tako poln dobre volje in še tako neizmerno navdušen za dobro delo, a kako naj odgovori na potrebe, če ima prazne roke in prazne police v skladišču," je vprašal nadškof Zore.
Spomnil je še, da je karitativna dejavnost eden od stebrov, na katerem sloni življenje Cerkve. A potrebujemo tudi bogoslužje, da ta karitativna dejavnost ne postane le socialna ustanova. "Pri Karitas ne gre le za socialo. Pri Karitas gre za prinašanje Boga, Njegove ljubezni, Njegovega sočutja v družbo, prebujanje družbe za človeka in njegove potrebe." Vse vernike je povabil, naj preverimo in poglobimo svojo povezanost z Jezusom Kristusom in svoje življenje iz Njega, da bomo, ko bomo pomagali bližnjim, tudi oznanjevalci in častilci Boga.
Dolgoletni sodelavec Karitas Alojzij Štefan je v uvodu svete maše povedal, da se vsaka pot, tudi tista, ki vodi do najvišjih ciljev, začne s prvim korakom. »Z ustanovitvijo Slovenske Karitas so nas naši škofje poklicali in poslali k ljudem v stiski, k ubogim našega časa doma in po svetu. Prinašali smo jim dobroto in upanje, pomagali, da so si lahko sami pomagali. Bili smo njihovi zagovorniki in si prizadevali za večjo pravičnost v družbi,« je dejal. V delu so bili naporni in lepi časi, a karitativno delo prostovoljcev je bilo vedno ljubeča skrb Cerkve za ljudi v stiski, z zavedanjem o človekovem dostojanstvu.
Ob koncu sv. maše je romarje pozdravil generalni tajnik Karitas Imre Jerebic, ki je dejal, da brez Marije Tolažnice ne bi zmogli biti ljubeč obraz Cerkve in ostati v službi človekovega dostojanstva. Ob koncu je še posebej pozdravil mnogo sodelavcev župnijskih Karitas, saj kot je dejal, »smo se odločili, da bo baza našega dela župnijska Karitas in prostovoljstvo in danes to tukaj dokazujemo«. Praznovanja so se udeležili tudi predstavniki nekaterih drugih nevladnih organizacij, kot je Rdeči križ, ter predstavnikom nekaterih ministrstev in občin, ki se jim je Jerebic zahvalil za pomoč in sodelovanje. Delo Karitas in 25 let prehojene poti so romarji počastili še z akademijo.
