Jaklič: Totalitarizem zatre človekove pravice, zatre svobodo vsakega posameznika
Slovenija
Tudi zadnja oddaja »Spoznanje več, predosnutek manj« je bila poleg naših šestih javnih radijskih oddaj na temo Resnica in sočutje namenjena totalitarizmom. Z ddr. Klemenom Jakličem smo govorili o zakonodaji, ki je opravičevala vojne in povojne poboje, o totalitarizmih in tudi, kje smo danes. Meni, da bi morali v času osamosvajanja narediti večji odmik od takratnega sodstva in pravosodja, kljub temu pa ostaja optimist.
Dr. Jaklič je uvodoma spomnil, da totalitarni režim ne priznava svobodne demokratične družbe. „Totalitarizem zatre človekove pravice, zatre svobodo vsakega posameznika in s tem tudi ljudstva kot celote. Formalno se sklicuje, da je demokratičen v resnici pa ni svobode, ni niti svoboden in ne demokratičen družbeni red. Zato v totalitarizmu tudi ni pluralnosti ampak je namesto njen manipulacija.“
V nadaljevanju je opozoril da kot družba še nismo bili sposobni na ravni prava obsoditi genocidnosti prejšnjega režima. „Potrebno je razčistiti in dopustiti resnici, da pride na dan. Tukaj je problem, kako to doseči, če pa ne mimo prava. Problem je v tem, če se ne obsodi najhujših zločinov proti človečnosti potem se naredi veliko škodo pravičnosti in pravu za naprej."
Jaklič je še dejal, da so tisti zločinci, ki so storili najhujše zločine, na prostosti. "A ne zgolj to. Dobijo visoke privilegije, še vedno zaradi tiste dolge sence totalitarizma, tistega obglavljenega trupla, ki pa še vedno skače naokrog. V takšni družbi se poraja občutek nepravičnosti, fundamentalne temeljne nepravičnosti. Zato je še kako pomemben ta element prava, ki je sposobno vseeno obsoditi takšne zločine."
Po besedah sogovornika je nujno, da se soočimo z zločini iz preteklosti, sicer se ti zločini iz preteklosti vedno znova pojavljajo in kličejo po pravičnosti in to ne vpliva dobro na razvoj družbe. Ugotavlja, da ta del pri nas ni uspel: "Kar nekako se je izjalovilo tako, da ni niti pristnega odpuščanja in resnice pred resnico. Ni neke resnične ponižnosti, nismo prišli do resnice, niti nismo prišli do tega, da bilo zadoščenje, zaradi recimo kaznovanja tako, da mislim, da tudi tukaj ni šlo najbolje. Žal."
Opozoril je tudi, da bi bili v letih osamosvajanja v sodstvu in pravosodju, potrebni večji posegi. "Dejstvo je, da so nekatere države krenile po tej bolj radikalni poti in da izkušnje kažejo, da so se ti pristopi bolj obnesli, da so prinesli večjo stopnjo demokratizacije in svobodne demokratične družbe. Kar pa ne pomeni, da so bila ta leta do sedaj relativno izgubljena, v smislu, da je bil narejen premajhne napredek, manjši kot bi bil lahko. Nasprotno. Mislim, da je potrebno v teh letih, ko to opažamo, da je bil pristop takrat premalo temeljit vseeno iti naprej v tej smeri."
Po njegovih besedah se o teh stvareh vse bolj govori, saj družba spoznava dolgo senco totalitarizma. Eden od pokazateljev so tudi sredini shodi pred vrhovnim sodiščem, kjer so prispevki izjemno strokovni, shodi pa kulturni.
