VIDEO: Resnica in sočutje: Žalec, Jamnik, Dežman in Rihar o žrtvovanih narodih

Slovenija 18. 03. 2015, 10:48 |

Teološka fakulteta Univerze v Ljubljani, civilna pobuda Resnica in sočutje 1945 - 2015 in Radio Ognjišče smo sinoči v Veržeju pripravili še peto javno radijsko oddajo ob 70-letnici konca druge svetovne vojne. Sogovorniki so se ustavili ob vprašanju žrtvovanih narodov. Prepričani so, da so vsi trije totalitarizmi pustili globoke rane, težo komunizma pa je mogoče čutiti tudi 70 let po koncu morije.

Doktor znanosti Bojan Žalec, ki je tudi Predstojnik inštituta za filozofijo in etiko na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani, je poudaril, da so totalitarni sistemi nujno genocidni, saj potrebujejo grešne kozle, sovražnike, strah in nasilje, s katerim podaljšujejo svoj obstoj, ki je sicer neizogibno zapisan propadu. "Napačno bi bilo sistemsko naravo totalitarnih genocidov enačiti z nasiljem, ki je neizogibna posledica prestanih vojn in gorja. Spomnim se besed taščinega dedka, ki je preživel prvo svetovno vojno: Če kdaj pride do vojne, se prve tri dni po njenem koncu poskrijte, če želite preživeti. Ameriški poveljnik v Italiji je članom osvobodilnega gibanja dejal: Dam vam dva, tri dni za čistko, tretji dan pa nočem videti nobenega mrliča na cesti. Po vojni je šlo v Evropi marsikje za strahotno nasilje, ki pa je bil anarhija in kaos. Vendar tega ne smemo zamenjevati z instrumentalizmom totalitarnega genocidnega nasilja in industrijo smrti. Ta je totalitarna stalnica in je voden z vrha, načrtovan in nadzorovan. Slovenci smo bili kot narod večkrat strahotno prizadeti: po eni strani zaradi tujcev, po drugi strani pa tudi zaradi domačih voditeljev, oblastnikov in krvnikov. Vendar smo se kljub temu ohranili in preživeli. Iz tega se lahko nekaj naučimo, tako glede odnosa do sebe kot do ostalih, in obenem črpamo samozavest."

Profesor na Teološki fakulteti in ljubljanski pomožni škof dr. Anton Jamnik je dejal, da očiščenje spomina ne pomeni pozabe. "Če človek sovraži, je žrtev rablja, ki mu je storil nekaj hudega, če pa odpustimo in sprejemamo odpuščanje, potem smo lahko bolj svobodni," je dejal škof. Ob skorajšnji 25. obletnici spravne slovesnosti v Kočevskem rogu je spomnil na pomisleke nadškofa Alojzija Šuštarja, ki se je še pred sklepom svoje zemeljske poti spraševal, ali ga takratni državni vrh, na čelu s predsednikom države Milanom Kučanom, ni izrabil zgolj za fotografijo, ki je obkrožila svet. "Tone, še vedno ne vem, ali sem naredil veliko napako, ker sem šel v Kočevski rog, ker se mi zdi, da so me takrat tako izrabili. Potrebovali so me za medveda, da so dobili fotografijo, da se je zgodila sprava, v resnici pa je vse šlo čisto v drugo smer." Jamnik je dejal, da so ga te besede pretresle in da po 25 letih čuti dolžnost do nadškofa Šuštarja, da to pove naglas. "Čutil je, da je šlo za čisto manipulacijo. Tisti dogodek so potrebovali samo zaradi sveta, da se pokažejo: Poglejte, kako smo demokratični. Tisti, ki so imel matrico komunizma, totalitarnega razmišljanja v glavi, in žal jo imajo nekateri še danes na zelo pomembnih pozicijah tudi v akademskem svetu, so bili mojstri in je šlo za grdo in težko manipulacijo."

Urednik revije Zaveza Lenart Rihar je v nadaljevanju spomnil, da je bila Slovenija daleč najbolj žrtvovana država. "Na svojem ozemlju smo imeli vse tri najhujše režime, italijanskega z Londonskim sporazumom 1915 že 20 let pred vojno. Razkosani smo bili med tri okupatorje, kar ni samo nek podatek za romantični dolorizem, ampak ima hude konkretne posledice. Potem pride tista nedopovedljiva zloraba teh težkih vojnih razmer, slovenska komunistična revolucija, uperjena proti našemu človeku. Če ima zlo kaj besede na tem svetu, je to dejanje slovenskih komunistov zagotovo satansko. In potem, ko dva režima odideta, se tretji, komunistični, po krvavi vojni uverturi šele dobro namesti." Rihar je tako o velikosti slovenskega žrtvovanja dejal: "Komunistični režim v Nemčiji ali na Madžarskem je vsiljen, naš je avtohton. Judje nas nehote opozarjajo na naš nikakršen odnos do lastnega holokavsta. Njihov holokavst je priznan, naš ni, niti med nami, kar rano samo še povečuje. Nacizem je obsojen, kot se spodobi, komunizem ni. Ko je padel berlinski zid, so Nemci svojo vzhodno polovico skupaj z lustracijo in potrebnimi reformami kratko malo potopili v svoj politični, pravosodni in gospodarski sistem. In uspeli. Pri nas smo prisiljeni govoriti o neuspeli tranziciji. Nič kaj zadovoljni blodimo po socialističnih ostalinah in nostalgijah. Je pa res, da imamo neprestano na razpolago rešitev. Naša možnost, ki se nam nevsiljivo ponuja, je ta: tudi če bi iz vseh koncev v nas zijala brezizhodnost, nas še vedno vabijo naši mučenci, da se naslonimo na neizkoriščen duhovni kapital njihove velike žrtve."

Zgodovinar in tudi predsednik vladne komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč dr. Jože Dežman je opozoril, da je vlada ustavila vso sporazumevanje o pokopu mrtvih na slovenski zemlji. Edino, kar naj bi komisiji letos uspelo na mednarodnem področju, je črnogorska pobuda za spomenik v Kamniški Bistrici, pobuda svojcev nemške manjšine iz ZDA, da bi nastala kapelica na Pohorju, odprto pa ostaja slovensko-hrvaško vprašanje, ali bo država letos sposobna po sedmih letih približno 780 prekopanih žrtev iz Hude jame dati v krste. "To so taka banalna vprašanja, ki so za to ubogo slovensko levico, polpismeno in predzgodovinsko, seveda, zelo težavna, in zato mislim, da je res čas, da lepo začnemo te naše, ne samo butalce, ampak tudi primitivce, ne samo na teh okroglih mizah, ampak kot civilna družba vzpodbujati, da naj se počasi kultivirajo." Dežman je ponovil, da ima vsak pravico do groba in da se je treba vprašati, kdo Slovenci smo in kaj želimo biti.  "Zavedati se moramo, da revolucija in samoupravljanje in tisto, kar jaz pravim, da so bile "Superbutale", ni šlo. Se pa moramo zdaj tudi sprijazniti, da smo zavozili tranzicijo."

Zadnjo iz niza šestih javnih radijskih oddaj na temo Resnica in sočutje pripravljamo v četrtek, 19. marca v Mariboru.

Na temo "Resnica, sočutje in sprava: očiščenje od osebnih in skupinskih travm" bodo v škofijski avli spregovorili doc. dr. Katarina Kompan Erzar, Mateja Centa, prof. dr. Stanko Gerjolj, prof. dr. Janez Juhant, doc. dr. Stanislav Slatinek in Ivo Ban.