Papež Frančišek odločno proti smrtni kazni

| 20.03.2015, 17:38

Papež Frančišek je v avdienco sprejel tričlansko delegacijo Mednarodne komisije proti smrtni kazni. Izročil ji je pismo, v katerem poudarja, da se z ubojem človeka nikoli ne bo dosegla pravičnost. Smrtno kazen sveti oče opisuje kot kruto in nečloveško ter trdi, da na svetu ni zločina, ki bi moral biti kaznovan na takšen način. Papež želi, da smrtna kazen ne bi obstajala, in je hvaležen vsem, ki si prizadevajo za njeno ukinitev na svetovni ravni.

Tudi morilec ima človeško dostojanstvo

Papež Frančišek je v pismu poudaril stališče Cerkve o smrtni kazni. Izhodišče je jasno: za Kristusove učence je življenje sveto, kajti človek je Božja stvaritev in ga Bog ljubi z edinstveno ljubeznijo. Ob tem je navedel besede sv. Ambroža, ki je o Kajnu zapisal, da Bog ni hotel kaznovati uboja z ubojem, bolj kot smrt grešnika je želel njegovo kesanje. Torej niti morilec ne izgubi svojega osebnega dostojanstva in Bog sam je porok tega, doda papež.

Krutost, nečloveškost in degradiranost

Smrtna kazen je po papeževih besedah nasprotna čutu za humanitas in božjemu usmiljenju, ki bi morala biti model za človeško pravičnost. Papež je omenil krutost, nečloveškost in degradiranost dejanja, spomnil na tesnobo pred samo izvršitvijo in grozo čakanja med obsodbo in izvedbo kazni - to je, kot je dodal, mučenje v imenu pravičnega procesa, ki običajno traja več let in v tem pričakovanju smrti neredko vodi v bolezen in norost.

Instrumentalizacija smrtne kazni

Papež je obsodil instrumentalno uporabo smrtne kazni in kot primere omenil totalitarne režime in fanatične skupine, za katere je usmrtitev nekega zapornika sredstvo za iztrebljanje političnih disidentov, manjšin in vsakega subjekta, ki je etiketiran kot nevaren ali se ga smatra kot grožnjo oblasti ali doseganju lastnih ciljev. Tukaj pogosto drago plačujejo prav kristjani, ki jih papež Frančišek imenoval novi mučenci, za katerimi Cerkev joče.

Smrtna kazen ne zadosti pravičnosti

Uveljavljanje smrtne kazni pomeni neuspeh države. Je nedopustna kazen, ne glede na težo zločina, ki ga je storila obsojena oseba, saj ne zadosti pravičnosti, ampak spodbuja maščevanje. Ubiti tistega, ki je ubijal, je neprimerljivo težje dejanje od samega kaznovanja zločinca. Umor v duhu obsodbe je veliko strašnejši od umora, ki ga stori zločinec, je papež Frančišek navedel Dostojevskega in poudaril: "Nikoli se ne bo doseglo pravičnosti s tem, da se bo ubilo človeško bitje."

Ne obstaja bolj človeški način ubijanja

Po besedah svetega očeta je človeška pravičnost nepopolna, s smrtno kaznijo pa se obsojencu zanika možnost, da bi storjeno popravil, odvzame se mu možnost izpovedi, s katero človek lahko izrazi svoje notranje spreobrnjenje. Papež Frančišek je zato ostro zavrnil določene razprave o načinu ubijanja, kot bi iskali način, kako to dobro storiti. Dotaknil se je tudi vprašanja dosmrtne ječe, ki je po njegovih besedah skrita smrtna kazen. Ne le da kaznjencu odvzame svobodo, ampak mu odvzame tudi vsako upanje. Kazenski sistem lahko krivemu odvzame čas, a nikoli mu ne bi smel odvzeti upanja, je poudaril papež.

Vir: Radio Vatikan