Homoseksualci proti poroki za vse

| 24.02.2015, 15:34

Ko sem se začel soočati s temo spreminjanja družinskega zakonika, me je najprej šokirala globina teme, nato pa še širina vpliva na celotno družbo. Dragi sodržavljani, približali smo se reki Rubikon. Če jo prečkamo, bomo zelo težko našli pot nazaj.

V Ameriki, ki je prva stopila na pot raznovrstnih legalizacij, so na podlagi izkušenj začeli govoriti o homoseksualni agendi, ki ima naslednje stopnje:

1. Zahteva po tolerantnosti

2. Zahteva po enakem statusu

3. Vsi morajo sprejeti homoseksuanost in jo tudi promovirati kot nekaj dobrega

4. Vsi morajo v tej kulturi tudi sodelovati

5. Kaznovati vse, ki se ne strinjajo.

Strašljivo postane, ko spomin prepozna te skrbno načrtovane stopnje natančno po točkah, ki so opisane v agendi. Njih senca se je začela širiti tudi prek Slovenije.

Ne bom vas prepričeval v za ali proti, vas pa prosim in rotim, da temeljito premislite o temi, ki tako ali drugače oblikuje svet v katerem živimo, še bolj pa bo oblikovala svet naših otrok.

Menim, da se je vse skupaj začelo že daleč nazaj, ob spolni revoluciji, ki je zabila prvi zares močan klin v tradicionalno družino. Seveda je prav, da sledimo svojemu srcu, toda ko pot pripelje do poroke, družine, otrok, dolžnosti pretehtajo mnogo pravic. Masovna produkcija zaljubljenosti je počasi, toda zelo temeljito spremenila našo percepcijo in danes sploh ne poznamo več razlike med zaljubljenostjo in ljubeznijo. Ob utrujajoči rutini družinskega vsakdana družina lahko hitro postane naporna in ljubezen navidezno zamre in dva se oddaljita. In ko se oddaljita dovolj, sta spet na voljo. Od tod do nove zaljubljenosti in ločitve pa je samo še nekaj korakov.

Družba je v nekaj desetletjih pojem zakona s toleranco ločitve razvrednotila do takšne mere, da ne predstavlja praktično nobene norme več. „Moji tvoji najini“ pa je domislica, ki se ji nasmehnemo, čeprav bi se morali nad njo zamisliti in zaradi otrok, ki v teh razmerjih zelo trpijo, jokati.

Drugi klin, ki je zarezal v našo družbo, katere družina je osnovna celica, je pojav, o katerem so se razpisali psihologi v zadnjih desetletjih. Vse povedo že naslovi številnih knjig:

• Klic po očetu
• Ko se oče skrije ... in zakaj bi moral (p)ostati viden
• Otrok si želi dobrega očeta
• Poti in stranpoti novih očetovskih identitet

Psiholog, dr. Andrej Perko, ki vodi skupine v centru za socialno delo, je v nekem intervijuju takole neposreden: „Moški je tisti, ki postavlja meje. On privzgoji superego – občutek dolžnosti ... Postavlja normo, kaj je prav in kaj narobe, postavlja meje, ograje in zidove, če je treba ... Problem današnje družbe pa je, da ni očetov. Ali so zapiti, ali pa odsotni.“

Dr. Boštjan M. Zupančič, sodnik na evropskem sodišču za človekove pravice v intervijuju v Večeru o svoji osnovni tezi o „prededipalcih, kot jih poimenuje, takole razloži: „"Govorim o moških, ki v razvoju sploh niso prišli do Ojdipovega kompleksa. O moških, ki so ostali mamini sinčki, ki od matere niso zanihali k očetu.“

Ameriški sociolog, prof. dr. David Popenoe, sociolog in pionir na področju raziskav očetovstva pa pravi. " Očetje so veliko več kot le 'ostali odrasli'. " Aktiven oče pozitivno vpliva na svojega otroka in tega nobena druga oseba ne more nadomestiti.“

Tretji klin, ki bo dokončno razcefral pojem družine, pa je zadnja točka agende aktivistov LGBT. Njihovi guruji sami povedo, citiram: „"Jasno je, da imamo pravico skleniti zakonsko zvezo, prav tako pa je po moje tudi jasno, da institucija zakonske zveze sploh ne bi smela obstajati. Boj za gejevske poroke vključuje laž o tem, kaj bomo storili z zakonsko zvezo, ker lažemo o sami instituciji zakonske zveze, da se ta ne bo spremenila. To je laž.“

Omenjene besede je izrekla rusko - ameriška homoseksualna aktivistka na zborovanju in jo je nesmiselno komentirati, ker je zgovorna sama po sebi.

Jean-Pier Delaume-Myard, istospolno usmerjeni tiskovni predstavnik francoske družinske organizacije je bil na zborovanju prav tako jasen: „Nasprotujem agresivnemu LGBT lobiju, katerega namen je uničiti družino ... Trdim, da je treba razlikovati pojma »homoseksualec in »gej«. Homoseksualci, skupina, ki ji tudi jaz pripadam, želijo svoje državljanske pravice, kot vsi drugi državljani. Vendar jim ni potrebno oblačiti poročne obleke. Ne potrebujemo manipulacije z zakonom, ki jo izvaja maloštevilna vendar očitno vplivna skupina. Ko gre za otroke, so homoseksualci odgovorne osebe. Zavedajo se, da njihova želja po otroku ne sme povzročiti, da nek otrok nikoli ne bo čutil materine ljubezni. Homoseksualec se zaveda, da otrok ni zdravilo, s katerim se zdravi okoliščina, ko vas vaš partner nima rad.« Ob tem je Jean-Pier dodal, da zaradi svojega delovanja pogosto doživlja napade s strani »gejevske« populacije. Pred nedavnim je bil v Italiji, kjer so se homoseksualci, podobno kot v Franciji, organizirali proti predlogom o istospolnih porokah. Mnogi italijanski kolegi so mu povedali, da se niso upali pojaviti v javnosti - zaradi strahu, da bodo pretepeni.

Tudi ta zapis pove vse sam na sebi. Povzel sem ga s spletne strani 24kul. Če dvomite v verodostojnost, lahko preberete njegovo knjigo z naslovom »Homoseksualni proti poroki za vse«

Če vas ob vsem naštetem obhajajo tesnobne misli, se po vas širi depresivna nemoč? Pogum. Nismo nemočni in nismo sami. Z nami je ... nekateri jo imenujejo sila, jaz jo bom poimenoval Bog, ki je neizmerna Ljubezen in neizmerno dobro. Naša moč pa je v sprejetju tega dobrega in hoji za Njim.

Ta hoja za Njim pa ni lagodno spremljanje programa iz fotelja, s kokicami in sladko pijačo. Čas je, da vstanemo in odvržemo vse, kar je slabo, ker vse to generira zlo, ki se razrašča. Obstaja termin »učinek metulja«, ko z zamahom kril lahko sproži nevihto. Pomislite na metulja, ko se boste naslednjič čisto malo zlagali ali pa nekoga čisto narahlo udarili, prizadeli ali pa se hoteli z vso pravico ločiti, ker žena ni takšna in takšna ...

Bog, na katerega se odkrito jezimo že od renesanse naprej, je mogoče res kriv. Kriv, ker je dal človeku vso svobodo. Celo da lahko povzroča zlo in rani sočloveka. Toda svobodni se lahko odločimo tudi drugače.

Carl Jung je pred desetletji zapisal: „Dejstvo je, da je civilizirani človek v zadnjem času povečal moč volje, ki jo lahko uveljavi kadar se mu zahoče … Civilizirani človek vse, kar si zamisli, tudi uresniči … vzdrževanje svojega kreda plačuje z velikim pomanjkanjem samorefleksije. Ne zaveda se, da je kljub vsej racionalnosti in učinkovitosti še vedno v oblasti sil, ki jih ni sposoben nadzorovati.“

Če bomo padli na izpitu iz umetnosti življenja, pot vrnitve ne bo enostavna.

Reference:

• http://www.andrejperko.si/objave/Problem%20danasnje%20druzbe.pdf
• http://www.childwelfare.gov/pubPDFs/fatherhood.pdf
• http://media.wix.com/ugd/a060a3_34954c76d29f866a8001746d501922b7.pdf
• http://www.theblaze.com/stories/2013/04/29/lesbian-activists-surprisingly-candid-speech-gay-marriage-fight-is-a-lie-to-destroy-marriage/
• Jung C., Človek in njegovi simboli