Kmete skrbi odprava kvot in nov PRP

| 04.01.2015, 12:25

Ob pogledu v leto 2015, ki ga začenjamo, so najbolj zaskrbljeni kmetje, katerih preživetje je vezano na pridelavo mleka. Aprila bodo namreč padle mlečne kvote, veliko evropskih držav, ki imajo dobre pogoje za pridelavo, pa je v zadnjih letih naredilo vse, da bodo namolzene količine mleka dvignile. To že povzroča padec odkupnih cen mleka, na Nizozemskem so se te v treh mesecih že spustile za 30 odstotkov.

Prilagajanje na obdobje brez kvot traja že nekaj časa, pravijo na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, kjer zagotavljajo, da je na ravni EU pripravljen nabor ukrepov, če bi ob ukinitvi kvot na trgu prišlo do prevelikih nihanj. Slovenija je po besedah kmetijskega ministra mag. Dejana Židana v pogajanjih opozarjala, da se polovica naših kmetij, ki pridelujejo mleko nahaja na gorsko-hribovskem območju in predlagala, da do ukinitve ne pride. Vendar za tako rešitev ni bilo dovolj podpore.

Židan: Iščemo dodatne trge

Minister Dejan Židan tudi zatrjuje, da so pripravljeni mehanizmi in finančna sredstva za ukrepe, če bi do težav prišlo. "EU hitro išče dodatne trge, tudi tukaj je Slovenija med vodilnimi, ker se pogavarjamo s Kitajsko in zelo hitro odpiramo trg, zato ker naše mlekarne v tem vidijo neko možnost." Minister Židan kot ukrep podpore omenja tudi podporo lokalni produkciji in lokalni potrošnji a ob tem dodaja, da se pravzaprav začenja obdobje, ko se bo opazovalo, kaj pomeni padec kvot.

Kuhar: Slovenija naivna

Agrarni ekonomist Aleš Kuhar pa ocenjuje, da bo ukinitev mlečnih kvot privedla do povečanja obsega proizvodnje v državah s primanjkljajem mleka, to je predvsem Italija, in v državah z najbolj konkurenčnimi mlečnimi verigami, kot so Nizozemska, Nemčija in Danska. In opozarja na dvojno igro teh držav. Medtem ko so kmetje, politiki in gospodarstveniki teh držav govorili da do padca kvot ne bo prišlo, pa so po drugi strani pripravljali na povečevanje proizvodnje, v nekaterih primerih tudi za podvojitev kapacitet. Kuhar še dodaja, da so naivne države tem napovedim komisije verjele, med njimi je bila žal tudi Slovenija, ki celovitega in realnega prilagoditvenega načrta ni zmogla pripraviti.

Zupančič: Razsežnosti je nemogoče predvideti

Pritiska na cene se bojijo tudi v Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije. Predsednik zbornice Cvetko Zupančič pričakuje povečanje proizvodnje mleka, zaradi česar bodo v Evropi nastali viški. in se bo vršil pritisk na znižanje odkupnih cen: "Cena mleka ni odvisna od slovenskih pridelovalcev, ceno krojita ponudba in povpraševanje na evropskem trgu in tudi politika. To je širša zgodba," opozarja Cvetko Zupančič in dodaja, da ni opaziti kakšnih velikih razlik v odkupni ceni pri domačih mlekarnah in pri odkupovalcih, ki mleko izvažajo v tujino. "Slovenska kmetijska politika pa tudi zadruge in Zadružna zveza bodo morali nekako zaščititi te naše proizvajalce. Koliko pa bo globoka ta kriza, koliko bo cena padla, kdaj se bo kriza ustavila, pa je nemogoče predvideti."

Cena mleka že zdaj pada. Rentabilnost pridelave mleka postane po nekaterih izračunih vprašljiva pri ceni 30 centov za liter, kar se lahko tudi pri nas zgodi že do konca januarja.

Leta 2013 so na kmetijskih gospodarstvih po podatkih statističnega urada namolzli 595.496 ton kravjega mleka, kar je 4,1 odstotka manj kot leta 2012. Manjša količina namolzenega mleka je bila predvsem posledica suše, znižalo pa se je tudi število krav molznic. V letu 2014 naj bi se količina namolzenega slovenskega mleka spet povečala na raven iz leta 2012.

Na KGZS pravijo, da v Slovenskem prostoru ne beležimo negativnih trendov potrošnje mleka in mlečnih izdelkov, ampak poraba ostaja na določenem nivoju. Se pa zaradi ruskega embarga pojavlja problem, ko tudi na slovenski trg pritiskajo mlečni izdelki velikih evropskih mlekarn, ki so jih te do sedaj tržile v Rusiji.

Padec kvot bo ta pritisk še povečal, saj bodo mlekarne imele na voljo več mleka za predelavo in posledično bo pritisk predvsem s fermentiranimi mlečnimi produkti povečan.

Prisluhnite celotni kmetijski oddaji, v kateri smo se ustavili tudi ob pogledu obeh strani na reformo skupne kmetijske politike.