Nadškof Zore o škofu Gnidovcu: Družinam v svoji škofiji je hotel približati Boga
Slovenija
Na današnji dan leta 1939 je umrl škof Janez Frančišek Gnidovec, ki je dolga leta deloval kot škof v Skopsko-prizrenski škofiji. Od leta 2010 je grob častitljivega božjega služabnika Janeza Frančiška Gnidovca v cerkvi Srca Jezusovega na Taboru v Ljubljani, kjer je bila v nedeljo osrednja slovesnost, na katero so se pripravljali v duhu škofa Gnidovca, z molitvijo pred Najsvetejšim, saj je svetniški škof veliko molil, zlasti pred Najsvetejšim.
Geslo letošnjega dneva je bilo: "Janez Frančišek Gnidovec – škof za družine." Popoldne je slovesno sv. mašo ob somaševanju približno petnajstih duhovnikov daroval ljubljanski nadškof in metropolit Stanislav Zore. "Svetost njegovega življenja, dragi bratje in sestre, je tisto preroštvo njegovega časa, ki sega v naš čas, ki je nagovarjala ljudi, ki so ga srečevali bodisi v različnih ustanovah tukaj v Sloveniji ali pa potem po prašnih in včasih tudi blatnih poteh njegove škofije, ki je bolj ali manj vso prehodil peš. V tem je njegovo preroštvo in za to preroštvo se danes Gospodu Bogu zahvaljujemo iz vsega srca," je dejal nadškof Zore in dodal, da se na poseben način v tem letu med obema zasedenjema škofovske sinode v družini ozirajo na Gnidovčevo delo za družino. "Zato ker je hotel družine v svoji škofiji približati Bogu, jih odpreti za Boga in za njegov evangelij, je vedel, da ni dovolj samo govoriti. Tem ljudem mora konkretno priti naproti, pomagati jim mora zato, da bodo živeli kot kristjani, da bodo živeli svojo ljubezen do Boga in da bodo živeli ljubezen med seboj. Zato je izdal – malo potem, ko je postal škof, »Mali putokaz«, v katerem je družinam v svoji škofiji dal čisto konkretna navodila, kako naj živijo kot kristjani, kako naj poskrbijo za krst svojih otrok, kako naj poskrbijo za to, da se bodo pripravljali na poroko, kako naj poskrbijo za to, da bodo ljudje umirali spravljeni z Bogom in drug z drugim, kaj naj naredijo takrat, kadar morda duhovnika ni blizu in ga ne morejo doseči v doglednem času. Čisto konkretna navodila, čisto konkretne spodbude, nobenih v zraku stoječih misli in besed, ampak povabila, ki jih ljudje lahko razumejo, sprejmejo in živijo."
Vir: Radio Vatikan
