Sodba v zvezi z varčevalci LB klofuta Sloveniji
Sodba sodišča v Strasbourgu, ki pravi, da morata Slovenija in Srbija vrniti denar hrvaškim in bosanskim varčevalcem Ljubljanske banke, je med Slovenci naletela na odzive razočaranja, zlasti zato, ker naša država ni pričakovala takega odziva. Vsaj uradno ne.
Slovenska pravobranilka Nataša Pintar Gosenca, ki je kot agentka na sodišču v Strasbourgu zastopala Slovenijo, kot tudi visoka predstavnica za nasledstvo Ana Polak Petrič, sta sodbo označili za veliko razočaranje. „Ves čas smo trdili, da so naši argumenti močni, trdni in podprti z ustrezno dokumentacijo, ki je temeljila na načelu, da gre za nasledstveno vprašanje. Se pa seveda zavedamo, da je o tej zadevi odločalo Evropsko sodišče za človekove pravice, ki je odločalo o tem, ali je bila tem trem varčevalcem kršena pravica“, je sodbo komentirala slovenska pravobranilka Nataša Pintar Gosenca. Po njenih besedah sodišče tudi ni upoštevalo argumenta Slovenije, da je treba vprašanje starih deviznih vlog reševati po t. i. načelu teritorialnosti.
O višini zneska za odškodnino slovenska pravobranilka ni želela ugibati. Kritičen je Rudi Gabrovec, ki je bil visoki predstavnik za nasledstvo od aprila 2009 do letošnjega januarja, pred tem pa med letoma 2001 do 2005. Ocenil je, da je sodišče z razsodbo "povozilo svoje dosedanje lastne odločitve", predvsem glede sodbe v primeru Kovačić, a tudi glede primerov razpadov držav nasploh. Pri razpadih držav je bilo namreč primarno načelo vedno teritorialno, kar sedaj ni, je dejal.
Po njegovi oceni je sodišče v razsodbi naredilo tudi distinkcijo med privatnim sektorjem in državno lastnino, saj je "državna lastnina avtomatsko obveznost države, pri zasebni lastnini pa te obveznosti ni". To je tolmačenje, ki bo imelo velike posledice v celem svetu, je dejal. O slovenskih prizadevanjih doslej pa je za TV Slovenija sinoči dejal, da so „bili napori v Sloveniji ves čas v pravo smer, ampak z vidika mednarodnega prava. Sodišče je potegnilo bližnjico in je reklo: vi uredite najprej civilnopravno, potem pa rešujte mednarodno pravno, kakor dolgo se vam izide“.
Visoka predstavnica Slovenije za nasledstvo Ana Polak Petrič je opozorila, da je to, da varčevalci niso mogli dvigniti privarčevanih deviz toliko časa, kršitev njihovih človekovih pravic. A dejstvo je po njenem tudi, da je Slovenija na svojem ozemlju takoj po osamosvojitvi dosledno poplačala vse devizne varčevalce, ki so imeli vloge na ozemlju Republike Slovenije. Ta sodba pa ji nalaga, da bo zdaj morala poplačati tudi varčevalce na ozemlju drugih držav naslednic.
Tako Slovenija kot Srbija morata v letu dni pripraviti sistemsko rešitev za poplačilo varčevalcev LB oziroma Investbanke. Po oceni Gabrovca bi po pravni plati bilo mogoče zadevo rešiti tako, da se da LB v stečaj in v stečajnem postopku ugotovi, da so tudi vse podružnice del stečajnega postopka in na ta način dobi terjatve v BiH in na Hrvaškem.
Odvetnik hrvaških varčevalcev nekdanje zagrebške podružnice Ljubljanske banke Milivoj Žugić pa je sodbo pozdravil. Omenil je, da je Slovenija tudi v svoji temeljni ustavni listini navedla, da bo prevzela vsa jamstva od nekdanje jugoslovanske federacije, vključno z bančnimi jamstvi.
Na Hrvaškem je sicer približno 130.000 varčevalcev, ki LB bremenijo za približno 300 milijonov evrov. Dolg do varčevalcev v BiH-u pa naj bi znašal okoli 250 milijonov mark brez obresti - to je bilo stanje leta 1991. Koliko bi lahko znesek narasel skupaj z obrestmi, je težko reči.
Predsednik Svetovnega slovenskega kongresa dr. Boris Pleskovič, nekdanji glavni gospodarski svetovalec prve Demosove vlade, ki jo je vodil Lojze Peterle, ima na celotno dogajanje drugačen pogled. Kot pravi, je takrat skupina mednarodnih svetovalcev, ki jo je vodil sam, v njej pa so bili še sedanji glavni ekonomist na OZN ter namestnik generalne direktorice IMF, takrat državi svetovali poplačilo teh obveznosti, a niso naleteli na posluh. „Takrat mi nismo bili zadolženi, imeli smo 2,4 odstotka presežka v proračunu, dvoodostno rast. To (plačilo, op.p.) smo svetovali in Peterletu in Drnovšku. Potem so Demosovo vlado vrgli in so gospodje zadevo izpeljali po balkansko. Dobro so vedeli, da se v okviru nasledstva to ne bo dalo dogovoriti, in zdaj smo, kjer smo.“ Po njegovem mnenju taka odločitev sodišča ni presenečenje. „Naša pravna država je naredila ogromno napak in to nas stane na stotine milijonov.“
Prisluhnite celotnemu pogovoru z dr. Borisom Pleskovičem.
