Balkan ob naravni katastrofi zajel val dobrote
Svet
Val ljubezni in dobrote, ki je zajel Balkan, je močnejši od vodnega vala in težav, ki jih je prinesel. Misel, ki jo je izrekel eden od hrvaških škofov ob katastrofalnih poplavah v južni sosedi Slovenije, Srbiji ter Bosni in Hercegovini, lepo opiše organiziranost vojakov, policistov, pripadnikov civilne zaščite, prostovoljcev in ostalih ljudi dobre volje, ki so tako ali drugače nesebično priskočili na pomoč. V divjanju narave so tisoči izgubili vse. Na njihovo stisko so odgovorili mnogi: z iskanjem pogrešanih, reševanjem tistih, ki so ostali ujeti na svojih domovih, reševanjem živine in imetja, kjer je to mogoče, nudenjem strehe nad glavo ter zbiranjem materialnih dobrin in finančnih sredstev. Ob tem nikakor ne gre zanemariti toplih besed tolažbe in podpore ter tudi molitve.
Ob naravni nesreči, s katero se sooča Balkan, skupaj niso stopili le reševalne službe številnih držav, med njimi Slovenije, različne dobrodelne organizacije, politiki, športniki, glasbeniki in ostale znane osebnosti. Z vsemi, ki so morali zaradi podivjane vode poiskati zatočišče v evakuacijskih centrih ter pri svojih sorodnikih in prijateljih, so solidarni tudi ljudje, ki jih je ujma le nekoliko manj prizadela. Še kako pa jih razumejo in jim radi pomagajo tisti, ki so se ob katastrofi spomnili grenkih izkušenj iz preteklosti. "Bili smo pregnani zaradi vojne. Povsem normalno in človeško je, da se zdaj vključimo po svojih zmožnostih. To je najmanj, kar lahko storimo," je za hrvaško nacionalno televizijo povedala žena iz Slavonije. V svoj dom je začasno sprejela družino, ki je v poplavah izgubila vse. Da človek tudi v stiski pomisli na drugega, pa opominja zgodba žene, ki jo je rešila vojska. Čeprav je pripravila kovček, v katerega je zložila najnujnejše, ga ni vzela sabo. "Nisem mogla postaviti kovčka v čoln, saj bi s tem zavzela prostor nekomu drugemu. Pograbila sem le osebne dokumente." Po besedah enega od hrvaških nadškofov je divjanje narave, tako kot vojna, iz ljudi izvabila plemenitost. Verjame, da bo solidarnost trajala, tudi ko se bodo prizadeti v poplavah začeli vračati na svoje domove.
V tej preizkušnji se mnogi zatekajo k molitvi, ponekod se verniki zbirajo po cerkvah. Naj skupaj prebrodijo stisko, ljudi dobre volje doma in v sosednjih državah vabijo verski voditelji. Naj izkažejo krščansko ljubezen in bratsko pomagajo drug drugemu, je v pismu, ki so ga prejele hrvaške župnije in ostale cerkvene ustanove pri naših južnih sosedih, pozval zagrebški nadškof, kardinal Josip Bozanić. "Zelo sem hvaležen Gospodu, da so se delavci Karitas v Srbiji izjemno potrudili," je za Radio Ognjišče dejal beograjski nadškof Stanislav Hočevar. Naj s svojimi besedami in dejanji opogumljajo ljudi, pa je duhovnike in pastoralne sodelavce v Bosni in Hercegovini spodbudil sarajevski nadškof, kardinal Vinko Puljić.
