Sadje in zelenjava

| 01.05.2014, 08:35

Preden se lotim trenutnih političnih problemov vas vabim, da obnovimo nekaj osnov iz sadja in zelenjave. Gotovo ste kdaj kupili gajbico ali pa vsaj vrečko sadja ali zelenjave in verjetno ni potrebno posebej razlagati, da ste vedno poleg sočnih primerkov domov prinesli tudi gnilega posameznika. Če ste tega posameznika, ali pa celo več podobnih gnilih primerkov izločili iz gajbice, ste rešili skupnost, če pa ste zaradi kateregakoli razloga to nujno potrebno delo opustili, ste si nakopali posledice. No in ker na volitvah in to že večkrat zapored, nismo izločili takšnih primerkov, imamo zdaj plesniv hladilnik v katerem se nam še tisto kar dobrega na volitvah spravimo skupaj, prej ko slej pokvari.

Res ni potrebno biti analitični strokovnjak, da razbereš paradigmo slovenske politike. Večinoma nasedamo bleščečim ovojem v katere zavijajo črvive in gnile plode na katerih zadnja leta piše novi obrazi. Pri tem izdatno pomaga obilica oglaševalskih finančnih sredstev, ki jih skozi pretakanje iz državnih podjetij tako in tako preskrbimo državljani, levji delež pri tem pa opravijo mediji. Naj mi kolega Bobovnik ne zameri, gospoda cenim zaradi marsičesa, ampak zadnje čase zastavlja smešna vprašanja, ko bolj poslušalce, kot goste vprašuje, če so res vsega krivi novinarji? Smešno je zato, ker se ali spreneveda, ali pa je naiven, kar pa za novinarja ni ravno odlika. Res niso vsi novinarji krivi in tudi ne enako odgovorni, in res nekateri ves čas sledijo resnici, toda glavne zgodbe kreirajo bučni medijski odzivi po principu: Polresnična ali neresnična izjava o tem ali onem posamezniku in nato desetdnevno nabijanje te izjave v vseh ubogljivih uredništvih. Kdo bo na primer ponovil včerajšnjo izredno pronicljivo razmišljanje gostov v studiu ob 17h? Kje boste še lahko prebrali besede glavnega urednika Financ, Petra Frankla, ki je v petkovi kolumni zapisal: »Slovenska politična folklora, katere glavni kreator je Milan Kučan, ki se kar noče umakniti, pa čeprav bi se že zdavnaj lahko, seveda zavira razvoj, a tega ustaviti več ne more.«

Vedno znova se ob takšnih novinarskih prebliskih pogumnega iskanja resnice, spomnim neke oddaje, ki ji je v najtršem komunizmu edini bilo dovoljeno kritizirati oblast. Ustvarjalec Moped šova je po osamosvojitvi večkrat jasno pokazal kateri politični opciji je pravzaprav vseskozi pripadal. Vse bolj se mi dozdeva, da je vlogo ventila za ljudski bes, ki ga je takrat imela ta oddaja, danes prevzema pluralnost medijev. Saj danes pravzaprav lahko preberete vse o vseh. V demokraciji si lahko na primer kar ogledate dokument iz arhivov, na katerem piše, da je bila že leta 1975 ustanovljena skupina za psihološko - propagando aktivnost in da je bil Milan Kučan imenovan za vodjo te skupine? Verjetno ni naključje, da začetek Moped šova sovpada s tem obdobjem. Torej o vsem lahko berete, toda še nič ne pomeni. Še takšna novica ne more premakniti ljudi, če je ne napihne medijski stroj.

Spomnite se samo primera, ko je prejšnja vlada ukinila samostojno ministrstvo za kulturo. Mediji so tako dolgo bruhali ogenj in žveplo, da so se kulturniki čutili dolžne odreagirati in so se pred hramom kulture do konca spozabili s pljuvanjem po takratnemu ministru. In danes imamo samostojno ministrstvo za kulturo, nimamo pa sredstev za folklorno skupino Franceta Marolta in za enega najboljših zborov na svetu, APZ Tone Tomšič. Ste zaznali kakšen huronski odziv medijev? Imaš denar za ministra, nimaš pa ga za dejavnost, ki jo zastopa. Adijo pamet in dajmo raje o sadju in zelenjavi.

Saj folklore pravzaprav res ne potrebujemo, imamo medijsko folkloro in dvajsetletno nadaljevanko z naslovom: Diskreditacija, likvidacija.

Sicer pa, veste kaj? Že jutri bo vse drugače. Iz sodstva slišimo stavke kot je »da v naši družbi ni ničelne tolerance do korupcije.«, torej lahko pričakujemo, da bodo končno zavihali rokave in sprocesirali tistih nekaj sto zgodb, ki so že leta v njihovih omarah. Prihajajo pa tudi povsem novi obrazi. Stare nove obraze, Mitjo Meršola, Matjaža Zanoškarja in Romana Jakiča bodo zamenjali čisto novi obrazi: Šoltes, Mencinger in Keber. Še enkrat več bodo mediji opravili svojo vlogo, oprali in očistili sadeže, jih primerno zavili in mi bomo nasedli, ter kupili gajbico.

Bojim se le, da se tudi tisti, ki režirajo to nanizanko ne zavedajo, da ima vsaka zemeljska stvar z začetkom tudi svoj konec, ki ob vse bolj polarizirani državi lahko nekoč tudi uide nadzoru, tako kot vreme. To bi nas pravzaprav šele moralo skrbeti. Zadnje poročilo strokovnjakov pri združenih narodih, se je glasilo: »Povečan obseg segrevanja povečuje verjetnost hudih in nepovratnih učinkov.« Naj ponovim: »Nepovratnih učinkov.« Razumete? Vremenski vplivi na celotnem planetu bodo v nekaj letih nepovratni. Tako se mi zdi da se tudi v Sloveniji približujemo meji, ko bomo prestopili prag, ko se ne bomo mogli več vrniti. Na področju financ bo to bankrot. Če mislite da to ni mogoče, preberite kakšen članek o Grčiji ali Cipru. Na področju državljanstva pa demografski kolaps, ki se tako in tako nezadržno bliža, pospešuje pa ga še, za mlade vedno manj perspektivna država, ki ji vladajo vedno bolj novi in vedno bolj isti obrazi.

Naj se ob koncu vrnem na današnjo temo, sadje in zelenjavo. Ameriška zvezna država Kalifornija, ki je ena največjih izvoznic povrtnin je letos prvič, odkar po celotnem ozemlju države uradno merijo sušo, povsem presušena od severa do juga in od vzhoda do zahoda. Leto 2013 je bilo najbolj sušno v zgodovini Kalifornije, letos pa bo menda še huje.

Zato hitro po zadnje zaloge sadje, dokler ga je še kaj na policah, užijmo življenje, čez nekaj let se problemov okoli Jankoviča in Patrie, naj mi vpleteni ne zamerijo, niti spominjali ne bomo več. Zdeli se nam bodo prava malenkost.