VIDEO: Podoba Slovenije v medijih: Meje novinarske radovednosti

Slovenija | 16.05.2014, 21:30

Na četrti v nizu okroglih miz o podobi Slovenije v medijih, ki jih je naš radio pripravil ob svoji 20-letnici, smo iskali meje novinarske radovednosti. Pri tem so nam pomagali novinarke Majda Juvan s Televizije Slovenija, Damijana Žišt iz časopisne hiše Večer in Marija Slodnjak z Radia Tednik Ptuj, glavni in odgovorni urednik Radia Ognjišče Franci Trstenjak ter sodelavec spletnega magazina Časnik.si Aleš Maver. Dogodek, ki je sodil tudi v sklop tradicionalnih Viktorinovih večerov, je gostil minoritski samostan na Ptuju. S svojimi vprašanji so sodelovali obiskovalci, ob tej priložnosti se jih je v tamkajšnjem refektoriju zbralo približno 80, med drugim jih je pozdravil predsednik Društva izobražencev Viktorina Ptujskega Peter Pribožič.

Juvanova je prepričana, da novinarska radovednost nima meje in da je tako tudi prav. "Novinar mora biti neskončno radoveden, če to ni, je zgrešil poklic," je bila jasna. Obenem je opozorila, da meje obstajajo, ko novinar tisto, kar izve, posreduje javnosti. Žištova se je s tem strinjala. Hkrati je spomnila na kazensko in odškodninsko odgovornost novinarjev, kadar tisto, o čemer poročajo ne drži. "Če mej ne postavimo sami, to na koncu stori sodišče," je dodala. Da mora novinar pri svojem delu preverjati dejstva, podatke, je poudarila Slodnjakova. "Vsega na prvo žogo ne smeš vzeti za popolno resnico. Ne smeš se zadovoljiti z vsem. Za celovito zgodbo moraš imeti popolne informacije," je še dejala. Trstenjak meni, da si mora medijski človek določiti mejo, če želi biti zvest resnici. Zdi se mu, da jo v želji po senzaciji lahko hitro prestopi. Po njegovih besedah bi moral novinar slediti načelu: Ne stori drugemu, kar ne želiš, da bi drugi storil tebi. "Velja tudi misel, da je moja svoboda omejena s svobodo drugega. Novinar se mora zavedati, da se v nekem polju lahko vrti, da ne sme prestopati neke meje dopustnosti, drugače lahko pride do žalostnih primerov, najbolj žalostno pa je, da sodišče odloča, kaj je primerno," je dodal. "V družbi, kot je slovenska, je postavljanje meja problematično. V slovenski družbi pravzaprav še nismo navajeni na polno demokracijo, kar pomeni, da se medijske osebnosti srečujemo z veliko nevarnostjo samocenzure," je prepričan Maver. Opozoril je, da sta medijsko neravnotežje in neravnotežje v naši družbi povzročila poljubnost kriterijev pri presojanju dejanj novinarjev, politikov, gospodarstvenikov in ostalih.

Trstenjak je na okrogli mizi med drugim predstavil vlogo katoliških medijev, kot je dejal, je drugačna od vloge ostalih medijev. "Naše poslanstvo je oznanjati veselo novico, evangelij. Ne ukvarjamo se toliko z raziskovanjem nekaterih dogodkov." Spomnil je tudi na dolžnost novinarja, da se pouči o neki stvari. Po njegovem se v Sloveniji vse prevečkrat dogaja, da predvsem pri poročanju o Cerkvi novinarji radi delajo neke pavšalne zaključke, s čimer ji večkrat storijo krivico. Maver se je dotaknil nekaterih težav, s katerimi se srečujejo spletni mediji. Omenil je komentatorje spletnih člankov, ki si mnogokrat dovolijo vse, običajno zato, ker so anonimni. "Tu in tam se je zgodilo, da smo s kom stopili v stik, pokazalo se je, da ko plašč anonimnosti odpade, pogum lahko zamenja paničen strah." Po njegovem imajo spletni mediji veliko odgovornost pri iskanju zdrave mere med zaščito anonimnosti in spoštovanjem določenih meja. Žištova je omenila zaščito virov. Ti so pomembni pri pridobivanju podatkov, a novinarji jih morajo poznati in biti prepričani, da so vredni zaupanja. Da ima lahko novinar veliko odgovornost, ko poroča o tragičnih zgodbah, je poudarila Slodnjakova. Iz teh se po njenem ne sme napajati, a javnosti jih lahko predstavi tako, da povabi k pomoči. "Pomembno je, kako se lotiš takšne zgodbe. Pri tem upoštevaš etični kodeks. Pomembna je torej občutljivost. Moramo biti ljudje." Juvanova je povedala, da kot novinarka ni pokrivala področij, ki bi bila v luči postavljanja meja občutljiva. Prav tako je omenila, da je večji del svojega dela opravila v časih, ki niso bili tako gladiatorski. "Bralci in lastniki si danes želijo krvi."

Prav pri vplivu lastnikov, pa tudi oglaševalcev in politikov na novinarjevo delo, so se sogovorniki večkrat ustavili. Strinjali so se, da takšni vplivi obstajajo. Menijo tudi, da bi morala biti podoba Slovenije v medijih lepša, da ti premalo poudarjajo domovinsko zavest ter premalo vzgajajo in izobražujejo. Prav tako so prepričani, da bi lahko imeli novinarji večjo vlogo pri ustvarjanju pozitivnega vzdušja med ljudmi.