Pogovor o s koalicijo in opozicijo o zadolževanju države

Slovenija | 05.12.2013, 10:53

V tokratno oddajo Pogovor o smo povabili predstavnike šestih parlamentarnih strank SDS, PS, NSi, SLS, DL in SD. Zanimalo nas je, kako vidijo politično dogajanje preteklega leta in kakšna so njihova pričakovanja za prihodnje. Precej pestra je bila razprava o zadolževanju države. Medtem ko koalicija trdi, da je to nujno zaradi servisiranja države, opozicija svari, da bo vse treba plačati in da zadolževanje v nedogled ni mogoče.

Vodja poslanske skupine NSi Matej Tonin je glede stanja v državni blagajni dejal, da pri številkah težko filozofiramo. Za primer je vzel vlado Janeza Janše iz leta 2012 in sedanjo vlado Alenke Bratušek. "Mi smo v proračunu imeli primanjkljaja 3,8 odstotka BDP, s sedanjo vlado se napoveduje primanjkljaj 5,7 odstotka BDP. Ko smo mi zapuščali vlado, je bil javni dolg 54 odstotkov BDP, zdaj bo več kot 63 odstotkov BDP. Vlada je slovenski zunanji dolg z 16,7 milijarde evrov v nekaj mesecih uspela spraviti na 19,3 milijarde evrov. To so številke, za katere je težko reči, da so dobre in da se stvari izboljšujejo," je dejal Tonin.

Vodja poslanske skupine SD Matjaž Han je povedal, da vsak gleda drugače na številke, a od njih ni mogoče zbežati. "Ko smo mi prevzeli vlado, smo ugotovili, da je v proračunu bistveno večji primanjkljaj, kot ga je napovedovala prejšnja vlada, in da je bil nerealno načrtovan, zato je bil potreben rebalans. Zakaj se zadolževanje na nek način povečuje? Tudi, če bi ostala prejšnja vlada, bi se zadolževanje povečalo. Vsi veste, da saniramo bančni sistem. In tudi prejšnja vlada je v Družbi za upravljanje terjatev bank predvidela štiri milijone poroštev in dokapitalizacijo. Potrebno je biti zelo korekten," poudarja Han.

Kritičen do potez vlade je bil podpredsednik SDS Zvone Černač. Meni, da bi bilo najbolje, da bi se vlada zadolžila s pomočjo evropskega mehanizma za reševanje bank, ta zadolžitev bi bila po nižji obrestni meri. "Ta pot, ki je uvedena sedaj, je pot umiranja na obroke. Ne moremo pričakovati rasti v pogojih negativne gospodarske rasti in zadolževanje po pet do šest odstotni obrestni meri. Tega ne prenese nobena ekonomija. Glavni očitek je torej pretirano povečevanje davčnih bremen, pretirano zadolževanje in premalo ukrepov na področju boljšega gospodarjenja, omejitve javne porabe in ukrepov, ki bi omogočili gospodarstvu dodaten kisik," je povedal Černač.

Vodja poslanske skupine PS Jani Möderndorfer pa trdi, da zadolževanje prek evropskega mehanizma za reševanje bank ni primerno in da si Slovenija lahko pomaga sama. Navedbe, da se ne smemo zadolževati, je ocenil za „flancanje". „Dragi moji, vsako leto se bomo zadolževali, res pa je, da se moramo vprašati, po kakšni stopnji. Zadnja zadolžitev je bila nujno potrebna," je bil jasen Möderndorfer.

Podpredsednik SLS Janez Tomšič je dejal, da bi morala vlada najprej poskrbeti za spodbude gospodarstvu, kar bo pognalo državo k pozitivnim številkam. "Denar, za katerega se država zadolžuje, gre praktično ves za reševanje starih grehov bančne luknje in velik del tekočih likvidnih sredstev, v prihodnje bo šlo za plačilo obresti za te kredite. V Sloveniji se moramo odločiti, ali želimo preživeti teh nekaj let ali pa želimo, da Slovenija ponovno zaživi. In ponovno lahko zaživi na nekih zdravih temeljih," je povedal Tomšič.

Da se je vlada izkazala kot uspešna, meni vodja poslancev DL Rihard Braniselj. Trdi, da so dvig DDV, nov davek na nepremičnine, dodatno obdavčenje plač, držaje vinjete in dražja registracija vozil pravilni ukrepi. "Mislim, da je veliko razlogov, da lahko rečemo, da se je vlada ta trenutek izkazala kot uspešna in tudi gospodarski kazalci za naslednje leto in ta trenutek kažejo pravzaprav okrevanje," je povedal Braniselj. Trdi, da se bo po objavi stresnih testov sanirala bančna luknja in bo v državi prišlo do stabilizacije gospodarskega okolja. Da bo prihodnje leto pomembno, a se ne bo zgodilo nič posebnega, ne bo predčasnih volitev in ne bo prišla trojka, je prepričan Tomšič. Han zaupa vladi, v kateri sedijo. "Trojke v to Slovenijo ne bo, Slovenija bo ostala ekonomsko suverena," je povedal Han. Möderndorfer je dodal, da v stranki pripravljajo izhodišča za nov koalicijski sporazum, verjame pa tudi v sodelovanje z opozicijo. "Prepričan sem, da bo ta vladna koalicija zdržala do konca, ker jo vendarle veže oblast," pa je dejal Tonin, ki ne pričakuje predčasnih volitev. Temu je pritrdil tudi Černač, ki je še dodal, da bodo "državljani prihodnje leto plačali bistveno več davkov in ostalih dajatev kot v letošnjem letu, povprečna družina bo plačala približno 1100 evrov več kot letos".

Vabljeni k poslušanju pogovora.