Robert Božič
Nespodobno povabilo
Srečanja, ki so na temo grozečega Davka na nepremičnine, med predstavniki kmečkih stanovskih organizacij in predstavniki Ministrstva za finance, potekala v zadnjem mesecu, bi težko poimenovali pogajanja. Kmečka stran je bila večinoma deležna različnih pojasnil, stališča, ki so jih ob tem izražali pa so bila, tako vsaj vse kaže, bolj bob ob steno.
Zanimivo pa je pogledati na kronologijo dogajanja. Čeprav za uradnega še vedno velja junijski predlog Zakona o davku na nepremičnine, pa smo v septembru bili priče, da so skoraj dnevno, praviloma preko medijev, v javnost prihajale nove in nove inačice. Očitno je bilo, da je namen tega početja zaposliti javnost in vreči kost, ob kateri se bodo kresala mnenja.
Da je nekaj hudo narobe in da gre za elemente manipulacije množic, kaže tudi dejstvo, da so se predlagane stopnje obdavčitve skoraj dnevno izjemno spreminjale. Zatrjevanje finančnih uradnikov, da so stopnje obdavčitve skrbno premišljene in preračunane, je tako iz trte zvito.
Kmetje so ob vsem tem doživeli še poseben fiasko. Do t.i. sredinih pogajanj so bile stopnje obdavčitve kmetijskih nepremičnin preprosto označene z x-som, kmete pa so medtem visoki uradniki GURS-a "seznanjali", kako je ovrednotenje kmetijskih nepremičnin pravilno.
V sredo, ko so kmetom vrgli kost z nekoliko znižanimi stopnjami obdavčitve, pa so hkrati priznali, da je z vrednotenjem kmetijskih nepremičnin res veliko napak, kmetom pa naj bi po nekaterih informacijah tudi ponudili, da če sprejmejo zakon, se bo v prihodnosti tudi nepravilno vrednotenje popravilo.
Spet smo torej pri znanem. Sprejeli naj bi zakon, ki evidentno temelji na spornih uredbah, kar pa naj bi se popravilo. Pa jih res bodo? Bodo držali besedo?
Zato ne preseneča stališče Sindikata kmetov, da imajo financarji, če resno mislijo, dovolj časa, da najprej popravijo vrednotenje in se šele nato odloča o morebitnem davku na kmetijske nepremičnine.
Vsekakor pa je čas, da odločno stopi v akcijo tudi Kmetijsko ministrstvo in v Zakonu o kmetijstvu jasno določi, da se morajo vsa zemljišča, ki so v kmetijski rabi, obravnavati in varovati enako. Ministrstvo za finance namreč z načrtovanimi določili Zakona o davku na nepremičnine, z nemogočimi obdavčitvami jasno spodbuja, da se vse njive in travniki, ki so jih občine v prostorskih načrtih zajele kot stavbna, čimprej pozida.
To pa bi pomenilo zlom izjemno velikega števila kmetij na obrobju mest, torej kmetij, ki so največji igralci oskrbe z doma pridelano hrano. Oblast, kakršna koli že je, pa si tega ne sme privoščiti.
Prav vsem, ki lahko kaj storijo, danes pravim, veljajo dejanja in ne le lepe besede...
