Tega nimajo pravice storiti!

| 15.09.2013, 08:49

Kakšna je razlika, ko je krompir pridelan na kmetijskem zemljišču in ko je le ta pridelan na zemljišču predvidenem za gradnjo stavb? Morda ste ob tem vprašanju pomislili, da je drugačnega okusa, da je razlika v pridelku ali karkoli drugega. A ne gre za količino in okusnost. Prej za neokusnost - pa ne krompirja, temveč države in njene davčne zakonodaje.

Kmetijski pridelki so po navadi pridelani na kmetijskih zemljiščih, pravzaprav vedno, saj na drugih sploh ne bi zrasli. A nekateri, zlasti na kmetijah v bližini mest, (ki so, mimogrede, največji potencial za lokalno samooskrbo in najbližja pot za kupce), so pridelani na t.i. nezazidanih stavbnih zemljiščih predvidenih za gradnjo. Da ne bo pomote - ta nezazidana stavbna zemljišča niso neka zbita tla, pokrita z betonom, morda z asfaltom, ampak rodovitna, ponavadi celo najbolj rodovitna zemljišča. Pogosto so v ravnini, zato so enostavna za obdelavo. Velikokrat so to zelo dobre njive, na katerih uspeva žito, okopavine, tudi vrtnine. V veliki meri bi jih torej lahko imenovali najboljša kmetijska zemljišča.

 

Veliko teh najboljših kmetijskih zemljišč smo v preteklosti preimenovali v nezazidana stavbna zemljišča in jih v planskih aktih rezervirali za gradnjo. Ne na željo kmeta, ampak v imenu širših interesov, za gradnjo obrtnih con, prodajnih centrov, športnih objektov, stanovanjskih naselij...

Zanimivo, včasih kar neverjetno, pogosto pa mačehovsko v deželi z zelo nizko samooskrbo s hrano.A zanimivost in neverjetnost zgodbe se šele začenja.

Z novo možno namembnostjo, predvideno v planskih aktih, ki naj bi jo ta zemljišča čez čas dobila (ali pa glede na gospodarsko krizo morda tudi ne), smo kmetu, ki gospodari z njimi, poleg katastrskega dohodka in davka, ki ga kmet plačuje od njega, pri določenih namenih odmerili nov davek - davek na nezazidana stavbna zemljišča. Ta se steka v občinski proračun. Višino določa občina, ki si mimogrede pogosto določi tudi predkupno pravico takih zemljišč. Tako v primeru, da zemljišča od kmeta odkupi, to stori tudi z denarjem istega kmeta, ki ga je pred tem plačeval v obliki davka na to svoje nezazidano stavbno zemljišče, na katerem je prideloval hrano. Zneski namreč niso zanemarljivi - v primeru, ki ga poznam, le ta letno znaša več kot 4000 EUR/ha takega zemljišča.

Noro, kajne? Gre za prikrit, fin način prisile v prodajo, morda za drugo ime za nacionalizacijo?

A zgodba se nadaljuje in njena neverjetnost stopnjuje.

Letos je nekaj več kot 400 slovenskih kmetij, ki gospodarijo na takih kmetijskih zemljiščih rezerviranih za gradnjo, s strani DURS dobilo odločbo o odmeri davka na premoženje večje vrednosti. Plačali naj bi po več tisoč evrov davka, ker gospodarijo in pridelujejo hrano na tako dragocenih zemljiščih. A k sreči so kmetje dokazali in država je priznala, da neupravičeno, da jim tretjega davka na isto zemljišče ni upravičena zaračunati, da se upošteva dejanska raba, torej pridelava krompirja in ne potencialna vrednost zemljišča, ki jo bo le to imelo, ko na njem ne bo več predvidena pridelava krompirja.

Zgodbe še ni konec. Nadaljevala se bo in naslednje poglavje je predvideno z novim zakonom o obdavčitvi nepremičnin. Ovrednotena vrednost zemljišča, predvidenega za gradnjo stavb, od katere bo potrebno plačati davek na nepremičnine, je namreč lahko več kot tridesetkrat večja od vrednosti, ki jo dobimo, če upoštevamo dejansko kmetijsko rabo.

Trije davki torej. Eden na pridelani krompir, dodatna dva v primeru, da je ta zrasel na zemljiščih predvidenih za gradnjo stavb.

Naj bi dohodek od krompirja pokril vse tri?

Če računaš, se ne izide. Nikakor.

So računali?

Če niso, ni odgovorno do ljudi, za katere pišejo zakone.

Če so in so scenarij, ki sledi, namenoma predvideli, tega nimajo pravice storiti!