Robert Božič
Znanilci družbene pravičnosti?
Vremenoslovci te dni napovedujejo že drugi letošnji vročinski val. Prvi je zaznamoval sredino junija, omogočil sicer hitro spravilo prve košnje, žal pa s posledicami vročine zaznamoval predvsem pridelavo vrtnin in poljščin. Drugi bo požgal, vse kar je na njivah in vrtovih ostalo. Suša pritiska, posebej pa so na udaru koruzna polja in pridelovalci zelenjave.
Tudi na družbenem področju smo te dni priče drugemu "vročinskemu" udaru. Prvi je junija izbruhnil z nepremišljeno pripravljeno metodologijo novega izračuna katastrskega dohodka in izdanimi odločbami za plačilo davka na nepremičnine višje vrednosti, ki so od 427 kmetov neupravičeno zahtevale astronomske zneske davkov. Tokrat pa kmetom vročo kri dela namera Ministrstva za finance, da jim v okviru davka na nepremičnine dodatno obdavči hleve, kozolce, njive, travnike in gozdove, torej osnovna sredstva kmetijske pridelave.
Junijskima zgodbama so po zatrjevanju Davčne uprave botrovale napake v metodologiji, ki jo pripravlja Geodetska uprava RS. Prenašanje odgovornosti na druge, je sicer slovenski nacionalni šport, kmetje, ki so zaradi astronomskih položnic prebedeli marsikatero noč in v strahu iskali pomoč sposobnih odvetnikov, ter jih temu primerno tudi plačevali, pa so nad takimi odgovori ogorčeni, saj so prepričani, da se zgodbe, ki imajo iste korenine, vedno znova ponavljajo, za njihove posledice pa nihče od pristojnih ne odgovarja.
O davku na nepremičnine je bilo veliko povedanega. Po mojem mnenju gre za izrazito sporen način obdavčenja, ki bo huje prizadelo različne skupine prebivalstva, posebej pa je v nebo vpijoče dejstvo, da bo davek "kaznoval" tiste, ki se vse življenje trudijo nekaj ustvariti.
Strinjam se z mislijo dr. Janeza Juhanta, ki pravi, da "se nam dogaja ponovna nacionalizacija" in "gre pri obdavčitvah za uničenje nacionalne samobiti in njenih gospodarskih temeljev".
Ob vsem tem pa bi rad opozoril na še dve plati nesprejemljivega dogajanja.
Prvič. Te dni smo novinarji dobivali zelo različne odgovore pristojnih, na pravzaprav ista vprašanja. Vprašujem se, kako lahko nekomu odgovoriš, da si obveščal podrejene v "začetku julija" drugemu pa, da je bilo obveščanje opravljeno 19. julija.
Drugič. Če Ministrstvo za finance izjavi: "V primeru popolnega izvzema določenih vrst nepremičnin iz obdavčitve bi se morala sorazmerno obdavčitev drugih vrst nepremičnin povečati," se tako izjavo kaj lahko razume, kot širjenje nestrpnosti do tistih, ki opozarjajo na nesprejemljivost dvojne obdavčitve ene in iste stvari.
V tem primeru, ko kmetje zahtevajo, da se vsa zemljišča in objekte, ki so v funkciji kmetijske pridelave obravnava kot osnovna sredstva in se jih torej ne obdavči kot nepremičnine, ker so že obdavčeni z instrumentom katastrskega dohodka, tako stališče ministrstva seje nestrpnost do kmetov. In iz tega izvirajoča nestrpnost se lahko oprijemljivo bere na mnogih spletnih portalih.
Gre torej za vprašanje družbene pravičnosti, ki je zagotovljena z ustavo. Zato še kako velja, da ne smemo ostati pasivni, da moramo zahtevati pravičnost in kot pravi dr. Janez Juhant " imamo tudi nalogo, da se zavzemamo za svoje pravice, ne le zaradi sebe, pač pa zaradi prihodnjih rodov, ki bodo lahko živeli in preživeli, če bo ta država delovala normalno.
Ne spreglejte:
- [ 19.07.2013 ] Po toči zvoniti je prepozno
- [ 18.06.2013 ] Komu se je skisalo?
