Ob obletnici afere JBTZ so na Roški odkrili spominsko ploščo in predstavili novo knjigo
Slovenija | 31.05.2013, 14:45
Danes mineva četrt stoletja od začetka afere JBTZ oziroma aretacije Janeza Janše in Ivana Borštnerja. Ob obletnici afere, ki je v boju za človekove pravice poenotila ljudi različnih prepričanj in vzbudila prve težnje po neodvisni državi, so Janez Janša, David Tasič in Franci Zavrl danes na Roški slovesno odkrili spominsko obeležje. Igor Omerza pa je predstavil novo knjigo JBTZ - čas poprej in dnevi pozneje.
Na Roški cesti v Ljubljani so Janez Janša, David Tasič in Franci Zavrl ob 25. obletnici afere JBTZ odkrili spominsko obeležje. Manjkal je četrti od vpletenih v afero JBTZ Ivan Borštner. Na obeležju je opisan protest proti četverici in delovanje Odbora za varstvo človekovih pravic. Dogodek je spremljalo več sto obiskovalcev, nekateri so prinesli cvetje, nekateri pa tudi transparente v podporo Janši ob sojenju v zadevi Patria. Na njih je med drugim pisalo Vladavina prava namesto Masleše in Fišerja in Sodbe se še vedno pišejo v Murglah.
Odkritja obeležja so se od znanih obrazov udeležili tudi predsedujoči Odboru za varstvo človekovih pravic Igor Bavčar, publicist Igor Omerza, zgodovinar Jože Dežman in načelnik Generalštaba Slovenske vojske Dobran Božič.
Kar nekaj udeležencev slovesnosti je dogodke izpred četrt stoletja povezalo s sojenjem Janši in s skorajšnjo razsodbo v zadevi Patria. To vzporednico je v današnjem pogovoru za portal Planet Siol.net potegnil tudi Janša sam, ki je pojasnil, da gre v obeh primerih "za miselni delikt".
Razlika pa je po njegovih besedah v tem, da se tožilstvu v zadevi Patria "ni zdelo potrebno obtožbe utemeljevati niti na tako trhel način, kot so to naredili na Roški na procesu JBTZ". Kot je poudaril, tožilstvo ni v ponedeljkovem zaključnem govoru navedlo niti enega dokaza za obtožbe, pač pa se je le še potrdilo, da ima zadeva Patria politično ozadje. "Vsaka drugačna sodba kot oprostilna bi pomenila večji razpad prava in pravičnosti v Sloveniji, kot je bilo to v primeru procesa JBTZ pred 25 leti," je dodal.
Po mnenju Odbora za zaščito demokratičnih pravic in svoboščin demokracija vse bolj ogrožena
Pred 25 leti se je zdelo, da gre z demokratizacijo država v pravo smer, danes pa je demokracija v državi ogrožena, na kar kažejo tudi nekateri sodni procesi, so na novinarski konferenci ugotavljali člani Odbora za zaščito demokratičnih pravic in svoboščin. Slednji je bil v četrtek ustanovljen v okviru Zbora za republiko.
Matija Horvat je opozoril, da se pojavlja cel kup nelogičnih izpeljav, kot denimo, da lahko več zapravljaš kot narediš. Gre za nesmisel, podoben nesmislom iz časa SFRJ, je dejal.
Andrej Umek opozarja prisotnost starih miselnih vzorcev, da je kriv vsak, ki je razredni sovražnik. Ta miselnost je po njegovem prisotna tudi v sojenju Janezu Janši v zadevi Patria.
Boštjana M. Turka je zmotila kratka utemeljitev tožilca, zakaj bi moral biti Janša obsojen. Študentu, ki bi mu na tak način utemeljil diplomsko nalogo, bi slednjo zavrnil in ga vprašal, kaj je delal štiri leta, je pojasnil.
Več o aferi JBTZ
Afera JBTZ se je začela 31. maja 1988, ko so uslužbenci Službe državne varnosti zaradi suma izdaje vojaške skrivnosti priprli takratnega sodelavca Mladine Janeza Janšo, vojaški varnostni organi pa pripadnika JLA Ivana Borštnerja. Štiri dni pozneje, 4. junija 1988, so priprli še novinarja Mladine Davida Tasića, vojaški tožilec pa je obtožil tudi tedanjega urednika Mladine Francija Zavrla.
Konec julija je senat vojaškega sodišča Borštnerja obsodil na štiri leta zapora, Janšo in Zavrla na poldrugo leto zapora, Tasića pa na pet mesecev. Sredi oktobra 1988 je vrhovno sodišče v Beogradu potrdilo sodbo ljubljanskega vojaškega sodišča, Tasiću pa zvišalo kazen na deset mesecev zapora. V začetku avgusta 1989 so pogojno izpustili Janšo, za njim pa še Tasića in Zavrla, medtem ko se Borštner aprila 1990 ni vrnil na prestajanje kazni.
Bavčarjev odbor je pred obsodbo četverice organiziral množične proteste pred stavbo vojaškega sodišča na Roški cesti v Ljubljani. Državljani so med drugim protestirali proti postopku v srbskem jeziku in sojenju civilistom pred vojaškim sodiščem. Proces je imel tudi širše politične implikacije, saj je spodbudil nastajanje novih političnih organizacij.
