Robert Božič
Ti lahko mirno spiš?
Kaj pa dela? Prek spleta igra poker. Dober je. Bajno zasluži. Si je že kupil luksuzno limuzino, čeprav še nima izpita. Pravi, da je vse samo sistem, da se da odlično zaslužiti brez prevelikega tveganja. Zdaj služi že tudi z inštruiranjem. Uči druge, kako uspeti.
Pa smo tam. Zakaj bi mladostnik svoj trud vlagal v učenje, kasneje v študij in se pripravljal na življenjsko poslanstvo moža ali žene, očeta ali matere, poslanstvo človeka, ki bo s svojimi talenti, ki so mu bili darovani, v obliki dela prispeval za dobrobit skupnosti in od tega tudi živel, če pa se lahko udobno usede za računalnik in denar služi s klikanjem? In je pri tem takoj oziroma zelo hitro finančno uspešen, to pa je seveda tisto poglavitno, kar v naši družbi šteje.
Denar!
Njegovi vrstniki, ki z odprtimi usti spremljajo njegov uspeh, seveda ne pomislijo, da se za njegovo "igralsko srečo" skriva veliko igralskih nesreč drugih. In splet je eno tistih področij, kjer je na tistega drugega na drugi strani in njegovo usodo zelo lahko pozabiti. In pri tem tudi mirno spati.
Seveda klikanje kart kmalu ne bo več dovolj velik izziv, igralska strast bo povečala vložke in pozornost se bo usmerila na področja, kjer je izplen lahko večji. Možnosti je obilo, od trgovanja z valutami, plemenitimi kovinami, surovinami in na koncu tudi pridelki. Svet je postal ena velika borza.
Pohlep nima meja!
Sveta jeza me prevzame, ko vidim, kako novice, ki jih mediji lansirajo, vplivajo na vse te borzne igre, kako skačejo valutne razlike, kako se sunkovito spreminjajo bonitetne ocene držav in vrednost njihovega dolga, kako špekulanti zaslužijo bajne vsote s preprodajo žitnega zrnja, ki ga niso pridelali, ki ga niti niso videli, ki ga niso otipali, ki mu niso posvetili prav nobene pozornosti in skrbi. In vendar so s tem žitnim zrnjem ustvarili dobiček, ki je pravzaprav kraja kmetu, ki je to žito pridelal in kraja potrošniku, ki bo to žito v obliki kruha kupil.
Žalosti me, da živim v svetu, kjer je vse to postalo del normalnega življenja, v svetu, ki ga pogoltnost po denarju in "imeti" žene prek vseh zdravih meja, v svetu, ki sredi hude krize, v katero nas je pripeljal tak ponižujoč odnos do dela in truda in naravnih dobrin, kriči, da je nujno zagnati nov cikel potrošnje, da bomo splavali iz krize. V svetu, kjer so špekulanti s svojim nakradenim kapitalom pokupili že skoraj vso plodno zemljo in zdaj hočejo prodajati še pravico do vode in semen?
Pa bomo res izplavali iz krize?
S filozofijo borznih mešetarjev gotovo ne bomo. Svet potrebuje katarzo, temelje moramo postaviti na novo, delu in trudu moramo vrniti čast in ga pošteno nagraditi. In ne smemo pristati na to, da je delo nekoga lahko vredno celo 80 krat več, kot delo nekoga drugega. Vsi smo ljudje. In vsi bomo za svoja dejanja dajali odgovor.
Rešitev obstaja!
Stopiti na pot očiščenja je klic vsakemu med nami. Da premisli svoje korake, spremeni svoje navade, da v svojih dejanjih striktno odklanja sprevrženo ideologijo masovne potrošnje, na škodo drugega in narave. Z majhnimi koraki, ob pazljivi vzgoji naših otrok, ki jih bomo na to opozarjali in združevanjem naporov za etičnost delovanja bi nam lahko uspelo. Se boš pridružil na tej poti?
