Nadškof Anton Stres
1. dan radijskega misijona: „Kaj se pravi verovati?“
Slovenija
V prvem Misijonskem pogovoru smo gostili ljubljanskega nadškofa in metropolita dr. Antona Stresa. Razmišljanje je naslonil na vprašanje „Kaj se pravi verovati?“ Spraševali smo se, zakaj človek veruje, spoznavali oblike in stopnje verovanja ter poti do vere.
Želja po iskanju smisla vodi človeka do iskanja odgovorov na tri vprašanja. Po Kantu so to vprašanja: - kaj zmorem vedeti (na to odgovarja znanost), - kaj je treba narediti (odgovori so vetiki in morali), - kaj smem upati (tu nastopi vera). Nadškofa smo vprašali od kod spoznamo Boga. Odgovor je, po njegovem, sestavljen iz treh delov:
1. iz vidnega sveta - smotrnost;
2. iz svoje vesti - razlikujemo med zakoni, ki smo jih mi postavili, in tistimi, ki so višji od nas;
3. iz Božjega razodetja - Bog se nam je predstavil.
Očitek, ki ga verujoči lahko slišimo je, da je vera pravljica, ali morda le tolažba, uteha v težkih trenutkih. Nadškof je odgovoril z besedami Madleine Delbrel: »Vera je vedno Božji dar. Ne moremo je najti na nobeni tržnici, v nobeni človeški tovarni. Verovati ni nikoli čisto naravno. Vera nam razodeva, kar je po naravi skrito, vera nam omogoča, kar je nemogoče. … Če vero sprejmemo, nam daje védenje, ki je nedostopno znanosti, nam daje ljubezen, ki sicer uporablja naše srce, a ni po njegovi meri, nam daje prednost, da delamo za Kristusovo odrešenje«.
Če bi bilo treba našo vero na kratko opisati, bi bilo prav povedati: Krščanstvo je vera v Božjo ljubezen! Krščanska vera ni nazor o svetu in Bogu. Ni le seznam resnic) ali seznam dolžnosti, prepovedi. Naša vera je srečanje z Bogom, ki nam je v Jezusu Kristusu razodel svojo ljubezen in odgovor na to ljubezen.
In prav Božjo ljubezen in pravi odnos človeka do nje, bomo spoznavali v dneh letošnjega Radijskega misijona. V želji po krepitvi naše vere se je treba zavedati, pravi nadškof Stres, da je Cerkev naša mati, kakršnakoli že je, najbolj bistveno smo prejeli od nje. Vero!
