Sveti trije kralji
Obhajamo praznik Gospodovega razglašenja
Slovenija
6. januarja v katoliški Cerkvi obhajamo praznik Gospodovega razglašenja oziroma epifanije. V zahodni tradiciji se imenuje tudi praznik svetih treh kraljev, s čimer je izraženo vsebinsko dopolnjevanje. Trije kralji oziroma trije modri podajajo bolj nazorno in živo predstavo o častilcih iz poganskih krajev, ki so prišli pozdravit in molit novorojenega Odrešenika.
Praznik Gospodovega razglašenja so poleg božiča, praznika Jezusovega rojstva, ki ga obhajamo 25. decembra, uvedli na začetku četrtega stoletja, najprej na Vzhodu in nato še na Zahodu. Z besedo epifanija so začeli označevati predvsem prihod modrih z Jutrovega, to je z Vzhoda, saj pomeni prikazanje oziroma razglašenje. Obisk modrih je opisan v Matejevem evangeliju, kjer pisec ne navaja števila oseb, ampak pravi, da so modri prinesli trojen dar: zlato, kadilo in miro. Od tod tudi sklep, da so bili darovalci trije. Njihova imena v evangeliju niso zapisana, v nekaterih različicah pa so znana iz treh legend. Imena iz zadnje so se razširila na Zahodu in se glasijo: Gašper, Miha in Boltežar.
Jezus se je najprej razodel pastirjem, nato, kljub svojemu uboštvu in nebogljenosti, tudi trem zastopnikom poganskih narodov. Modri so namreč že v prvi Cerkvi veljali za predstavnike poganskega sveta, saj so bili v njih na nek način h Kristusu pritegnjeni vsi narodi zemlje. To pomeni tudi začetek misijonskega poslanstva Cerkve. Modre je po izročilu in svetopisemskem besedilu vodila zvezda, ki jih je privedla k Jezusu. Jezusa so molili in ga priznali za mesijanskega kralja ter ga razglasili med svojimi rojaki.
Večer pred praznikom je po izročilu tretji sveti večer. Prvi je pred božičem, drugi na silvestrovo pred novim letom. Na Slovenskem je v navadi kropljenje z blagoslovljeno vodo in kajenje s kadilom po vseh prostorih hiše, na vhodna vrata se napiše začetnice imen treh kraljev z letnico novega leta, letos torej: 20 + G + M + B + 13.
Vir: Katoliška Cerkev
