Marija Pomagaj
Praznik brezmadežnega spočetja device Marije
Slovenija |
Katoliška Cerkev 8. decembra praznuje slovesni praznik brezmadežnega spočetja device Marije. Marija je bila spočeta po naravni poti, kakor vsak drug otrok. Zaradi posebne naloge v zgodovini odrešenja, saj je bila izbrana, da postane Božja Mati, pa je bila po nauku Cerkve obvarovana madeža izvirnega greha in je bila vse od spočetja deležna posvečujoče milosti. To tudi izraža besedna zveza brezmadežno spočetje.
Stanje posvečujoče milosti predstavlja stanje duše, ki je brez greha. Milost je Božji dar, ki ga lahko vsak človek sprejme in uresniči prek lastne svobodne volje. Z izvirnim grehom je prvi človek izgubil posvečujočo milost in s tem prvotno prijateljsko povezanost z Bogom Stvarnikom. Človek zaradi greha prastaršev posvečujoče milosti oz. daru Božjega otroštva izvorno ne more prejeti. Kristjan ta dar prejme z zakramentom krsta, ki izbriše njegov izvirni greh, mu da posvečujočo milost in ga vključi v občestvo Cerkve.
Kristjani verujemo, da je bila ta milost Mariji podarjena z namenom, da je lahko privolila Božjemu povabilu in postala mati Jezusa Kristusa, Božjega Sina. Versko resnico o njenem brezmadežnem spočetju je 8. decembra 1854 razglasil papež Pij IX. (1846–1878).
Božja Mati, spočeta brez madeža izvirnega greha, je za človeštvo ne le za ideal in vzor, ampak tudi porok upanja in priprošnjica pri Bogu. Praznik spominja na Marijino edinstveno mesto v Cerkvi in vabi, da bi se po njenem zgledu in priprošnji tudi kristjani trudili za svetost kot globinsko prijateljstvo z Bogom. S praznikom Brezmadežne se utrjuje vera v središčni pomen vstajenja, odrešenja in večnega življenja po Jezusu Kristusu.
Sprejem bogoslovcev v Marijino kongregacijo slovenskih duhovnikov in bogoslovcev
Bogoslovci prvega letnika bogoslovnega semenišča v Ljubljani bodo na praznik brezmadežnega spočetja device Marije v soboto, 8. decembra 2012, sprejeti v Marijino kongregacijo slovenskih duhovnikov in bogoslovcev. V ljubljanski stolnici sv. Nikolaja bo ob 17.00 akademija v čast Brezmadežni z naslovom Marija, pot naše vere.
Marijino kongregacijo slovenskih duhovnikov in bogoslovcev je leta 1908 ustanovil ljubljanski knezoškof dr. Anton Bonaventura Jeglič (1850–1937) kot Marijino družbo za bogoslovce, ki je bodoče duhovnike usposabljala za vzgojo mladine v Marijinih družbah po župnijah. Njeni člani so bili bogoslovci ljubljanskega semenišča in duhovniki, ki so iz tega semenišča od takrat naprej izhajali. Po drugi svetovni vojni je ostala Marijina kongregacija slovenskih bogoslovcev in duhovnikov edina Marijina družba v slovenskem prostoru, obenem pa se je iz ljubljanske škofije razširila na območje celotne Slovenije, saj so vsi bogoslovci bivali in študirali v Ljubljani. Poslanstvo kongregacije je usmerjeno v duhovno povezanost med člani in življenje po Marijinem zgledu.
Vir: Katoliška Cerkev
