Bliža se Teden Karitas

Komentarji | 26.10.2012, 16:16

Razvpita afera z domnevnim otrokom kardinala Franca Rodeta se je razpletla, saj so preiskave DNK pokazale, da je novinar Dela popolnoma brcnili v temo. Ne prvič! Pojavile so se domneve, da je kardinal Rode, ki je po mnenju marsikoga izredno bogat, kakor je sploh bogata Cerkev, podkupil Petra Stelzerja. Če bi bilo to res, potem ni pokvarjen samo tisti, ki naj bi podkupoval, ampak tudi tisti, ki naj bi se dal podkupiti. V tem primeru tudi ni bilo tako zelo samaritansko početje časnika Delo, ki je zatrjeval, da so želeli izpolniti neizmerno željo ubogega otroka (starega čez 40 let!), ki bi rad zvedel, kdo je njegov oče. Če bi Peter denar sprejel, mu sploh ni šlo za to, da bi zvedel, kdo je njegov oče, ampak za izsiljevanje. Da je to zavrženo dejanje, pa se menda vsi strinjamo.

Nekatere ljudi moti, da bo sedaj kardinal Rode tožil časnik Delo. Najprej si osvežimo spomin. Novinarji Dela so tudi že koga ovadili (sicer na novinarskem častnem razsodišču), češ, da je gledal v spalnico članu državnega zbora. Pa je v nasprotju s Karbo svoje trditve tudi dokazal. Vemo, so bili slovenski novinarji že večkrat tarča sodnih pregonov. Prav tako imenovani levi politiki, ki sicer prisegajo na svobodo govora, so se v tem "športu" bolje izkazali kot drugi. Menda je novinar Karba zatrjeval, da gre njemu samo za resnico. Zakaj bi sedaj kardinalu šlo za kaj drugega? Tudi takrat, ko zaradi obrekovanja koga da na sodišče. Nenazadnje to ni samo kardinalova zgodba. Je zgodba Cerkve na Slovenskem. Še več. Je tudi zgodba slovenske družbe. Gre za vzpostavljanje nekih novinarskih norm. Tokrat jih bo pač moralo postaviti sodišče.

Novinarji in uredniki Dela so najprej trdili, da je v javnem interesu, da se izve, ali ima kardinal Rode, ki sam pridiga o družinskih vrednotah, otroke ali ne. Že drugi novinarski kolegi so jim dokazali, da imajo v "črni vdovi" težave z javnim interesom. Ko so nekateri novinarji junija 2010, razkrili zgodbo Vasilke Sancin, mlade plavolase asistentke na ljubljanski pravni fakulteti, ki naj bi bila intimna prijateljica predsednika Danila Türka, je Delo molčalo. Pa je bil to večji javni interes, saj naj bi predsednik Türk poskušal Vasilko Sancin spraviti na neke dobro plačane in vplivne diplomatske funkcije. Torej Delu ni šlo za javni interes.

Predstavniki Dela so zato osramočeni hitro utihnili, opustili argument javnega interesa in potegnili iz arzenala staro preizkušeno orožje – dobrodelno noto. Šli so se iskanje očeta iz usmiljenja do otroka, ki ne ve, kdo je njegov oče. Najprej se seveda zdi smešno, da iščejo očeta človeku, starem nad 40 let, ko se takega iskanja običajno lotijo najstniki. Tudi so bili odgovorni na Delu v veliki zadregi z odgovorom, ko so jih vprašali, ali so oni iskali Petra S, ali on njih. In verjemite odgovor je bil salomonski – drug drugega so iskali. Res nenavadno.

Toda nikakor ne moremo mimo te Delove "karitativne odprtosti". Imeti usmiljenje s človekom v stiski ni kar tako. Zato smemo verjeti, da se tudi številni ljudje v stiski lahko obrnejo na Delo. Tam bodo imeli razumevanje zanje. Priskočili jim bodo na pomoč, če bodo iskali pravico in resnico. Na Delu imajo gotovo zaveznika. Gotovo jim bodo objavili tožbo proti mogočniku. Celo na prvi strani! Ker so na Delu tako zelo občutljivi za stiske ljudi, smemo pričakovati, da bodo v sedanji težkem gospodarskem stanju organizirali pomoč tistim, ki jih je ta kriza najbolj prizadela.

Ko smo že pri karitativni dejavnosti. Med kandidati za predsednika republike, ki se bodo pomerili na Martinovo nedeljo na volitvah, je tudi sedanji predsednik Danilo Türk. Na začetku svojega mandata je o karitativnem delovanju kristjanov dejal: "Nobene potrebe ni, da bi Cerkev posegala v tiste dejavnosti na področju zdravstva, humanitarnih aktivnosti in socialne skrbi, kjer ima država vzpostavljene sisteme, ki dobro funkcionirajo. Nisem za to, da bi umetno širili cerkveno dejavnost na ta področja." Novinar Dela, ki mu je predsednik v pogovoru izrekel te besede, bi mu lahko postavil kakšno podvprašanje ob tej trditvi. Morda bi bilo lahko prvo vprašanje, da nam te besede zvenijo zelo domače, vajeni smo jih bili v socializmu, ko je bila v Sloveniji karitativna dejavnost prepovedana. Iz omenjenih besed se vidi, kako je predsednik države res prepojen z miselnostjo nedemokratičnega sistema in kako ne more iz nje ter v tem ali onem "totalitarnem izpadu" privre na dan.

Zato smo se lahko toliko bolj začudili, da je isti predsednik odlikoval tajnika Slovenske Karitas. Če bi se ob tej priložnosti tudi opravičil vsem sodelavcem Karitas, ki v času gospodarske krize blažijo stisko ljudi in včasih za ceno žrtev pomagajo najbolj ogroženim, potem bi bilo njegovo dejanje iskreno, pristno. Tako pa imamo upravičeno vtis, da je samo spretna predvolilna poteza. Upam, da kristjani ne bomo tako naivni, da bomo tej predvolilni manipulaciji nasedli.

Pa naj še končam s Karitasom. Kardinal Rode je dejal, da bo morebitno odškodnino dal v dobrodelne namene. Najbrž del tudi za Karitas. Pa ne ostanimo gluhi za to dobrodelno organizacijo tudi mi. Če jo je zmerjal predsednik republike, ga ne posnemajmo!

Komentar je objavljen tudi v zadnji številki revije Ognjišče.