Papež Benedikt XVI. o novi pomladi krščanstva
Svet
Sinodalni očetje so si ogledali dokumentarni film z naslovom Evropski zvonovi – potovanje vere po Evropi. Dokumentarni film, ki ga je pripravila Vatikanska televizija, govori o odnosih med krščanstvom, evropsko kulturo in prihodnostjo celine. Po poročanju Radia Vatikan gre za vrsto intervjujev z znanimi osebnostmi iz verskega, političnega in kulturnega sveta, med njimi so tudi papež Benedikt XVI., ekumenski patriarh Bartolomej I., pravoslavni patriarh Kirill in anglikanski nadškof Rowan Williams.
Papež Benedikt XVI. je prepričan, da bodo vedno ljudje, ki iskreno iščejo Boga. Za Evropo in onkraj nje pa sveti oče vidi upanje, „ker je hrepenenje najgloblje vpisano v človekovo dušo in ne more zamreti. Seveda je mogoče Boga za nekaj časa pozabiti, ga potisniti v ozadje – vendar ne izgine. Kakor je rekel sveti Avguštin: Ljudje smo nemirni, dokler ne najdemo Boga. Ta nemir obstaja tudi danes. Moje upanje je, da se človek vedno znova – tudi danes – giblje proti temu Bogu“.
Iz papeževega zornega kota je evangelij Jezusa Kristusa resničen in resnica se ne postara. Mogoče jo je sicer potisniti na stran, vendar s tem ne izgine. „Ideologije imajo svoj datum zapadlosti. Zdijo se močne in nepremagljive, vendar se po kratkem času obrabijo in njihova moč ohromi, ker jim manjka globlja resnica. Nasprotno temu pa je evangelij resničen in se zato ne obrabi. V vseh obdobjih zgodovine se pojavljajo njegove nove razsežnosti, njegova celovita resnica postaja vidna. In prav zato sem prepričan o tem, da obstaja tudi nova pomlad krščanstva!“
Nemir po Bogu je danes občuten zlasti pri mladih ljudeh. „Ti so videli toliko, zaznavajo pa tudi praznino in nezadostnost v ponudbah, ki jim jih ponujajo ideologije ali porabništvo,“ pravi Benedikt XVI. „Človek je ustvarjen za neskončno. Vse končno je premalo. In zato vidimo, da se veliko mladih ljudi napoti in znova odkriva lepoto krščanstva, pa ne krščanstva po znižani ceni, ampak v vsej njegovi radikalnosti in globini!“ Ali bo Evropa vendarle zmogla resničen nov prehod, pa je za papeža veliko vprašanje. Pogovor za film je bil posnet še pred podelitvijo Nobelove nagrade za mir Evropski uniji. „Jasno je, da ima Evropa še danes v svetu veliko težo: gospodarsko, kulturno in intelektualno. Temu ustreza tudi tako velika odgovornost. Toda Evropa mora odkriti še svojo polno istovetnost, da bo mogla govoriti in ravnati v skladu s svojo odgovornostjo. Problemi danes po mojem gledanju niso več narodne razlike: te, hvala Bogu, ne predstavljajo več nobenega razloga za delitve … Problem Evrope je v iskanju svoje istovetnosti, je po mojem v tem, da ima v prsih dve duši.“
Ena teh duš, pravi Benedikt XVI., „je abstraktno, nezgodovinsko mišljenje, ki si domišlja, da je nad kulturami. Razum, ki je prišel k sebi in se hoče osvoboditi vseh izročil in kulturnih vrednot. Prva razsodba o razpelu v Strasbourgu je bila primer za ta abstraktni razum, ki se hoče osvoboditi od vseh tradicij, da, od same zgodovine. Toda tako ni mogoče živeti. Marveč je domnevno čisti razum prav tako pogojen: od nekega zgodovinskega položaja“. Druga duša v prsih Evrope, je krščanska trdi papež. „Odprta je za vse razumno“, oklepa pa se še naprej „korenin, ki so ustvarile to Evropo“. Predvsem v ekumenskem dialogu mora ta krščanska duša Evrope „najti skupen izraz“. Le če bo slišna tudi ona, more Evropa „tudi v medkulturnem dialogu človeštva danes in jutri položiti svojo utež na tehtnico. Naš cilj je novi humanizem. In za nas nastaja ta humanizem iz velike zamisli o človeku, ki je Božja podoba in sličnost.“
