Papežev obisk Libanona več kot uspešen
Svet | 17.09.2012, 14:06
Papežev obisk Libanona je bil po besedah tiskovnega predstavnika Svetega sedeža p. Federica Lombardija, zelo uspešen, saj je utrdil povezanost med različnimi skupinami v državi. Vsi so pričakovali sporočilo miru in medsebojnega spoštovanja, kar so od papeža tudi prejeli.
Obisk je bil po njegovih besedah uspešen tudi z vidika ekumenskega medverskega dialoga. Papež je obiskal štiri patriarhate v Bejrutu in se srečal s kristjani drugih cerkva. Srečal se je tudi s štirimi voditelji muslimanskih skupnosti, v svojih nagovorih pa se je večkrat obrnil na muslimanske skupnosti ter vabil k sodelovanju med kristjani in muslimani. Zanimivo je tudi to, da sedaj muslimani želijo spoznati apostolsko spodbudo, čeprav je namenjena katoliški skupnosti, je povedal p. Lombardi. Zavedajo se namreč, da bi morali živeti ne le v miru na zunaj, ampak da bi morali tudi vedno bolj poznati in ceniti to, kar kristjani verujejo in kar so, je še dejal Lombardi.
Dolgo pričakovano papeževo potovanje v deželo ceder je v srcih ljudi, ki so se srečali z njim, pustilo neizbrisen pečat. Papež je bil tokrat bolj oče kot učitelj, bolj Jezusov namestnik na zemlji kot vrhunski teolog. Mladim je na primer v petnajst minut dolgem nagovoru polagal na srce spodbude, da bi v življenju res našli srečo in se ne bi pustili zavajati lažem. Živite čisto, ne zatekajte se v vzporedne svetove drog vseh vrst, pornografije ali socialnih omrežij, ampak živite polno življenje, jim je med drugim dejal papež.
Rdeča nit vseh njegovih nagovorov je bil poziv k miru, ki ga je tudi sam s svojo prisotnostjo prinašal ljudem vseh verstev in skupin. Zato je politične in verske voditelje pozval k spoštovanju vsakega človeka. „Uničenje enega samega človeškega življenja je izguba za človeštvo kot celoto“, je dejal papež. Človeštvo je namreč po njegovih besedah ena sama velika družina, za katero smo vsi odgovorni. Novost, ki jo je bilo mogoče zaznati v papeževih nagovorih, je bila v tem, da ni nagovarjal le kristjanov, ampak tudi muslimane. Ni kristjanov pozival k dialogu z muslimani, ampak je oboje skupaj pozval h gradnji bratstva. “Prišel je čas, da se kristjani in muslimani povežejo, da bi končali nasilje in vojne”, je dejal mladim in pred tem: „Celoten Bližnji vzhod mora v vas videti, da kristjani in muslimani, Islam in krščanstvo, lahko živita skupaj brez sovraštva, v spoštovanju vere drug drugega, da bi skupaj gradili svobodno in človeško družbo."
Vzor tega sobivanju v pluralnosti je med državami Bližnjega vzhoda prav gotovo Libanon, kjer so se že na papežev obisk kristjani pripravljali skupaj z muslimani. Zato je bila posebnost tokratnih papeževih nagovorov tudi v tem, da ni pozival le k dialogu, ampak je šel korak dlje: zavzel se je za vesoljno bratstvo, kar vključuje človeka v vsej njegovi razsežnosti. Ko živimo skupaj, uspemo premagovati ločenosti med nami, je poudaril in dodal: “Bratstvo je predokus nebes.” Ker je ceno tega bratstva plačal Jezus na križu, so vanj vključeni vsi ljudje sveta, ne le kristjani. In papež je bil med potovanjem po Libanonu oče vseh, oče, ki ne sodi, ampak se zaveda, na kakšnih temeljih lahko človeštvo zgradi srečno prihodnost.
