Mitja Berce
Naš gost: Mitja Berce, akademski slikar in kmet
Morda ste se lani ali letos kaj zapeljali po dolini reke Mirne na Dolenjskem, in se naenkrat začudili nad zanimivimi barvnimi odtenki, ki ste jih lahko občudovali in so odstopali od barv in odtenkov na ostalih poljih. Morda ste hiteli naprej in vam je zanimiv prizor ostal le bežno v spominu, morda pa ste se ustavili in se celo odpravili pogledati na njive, kaj tam pravzaprav raste. In našli ste lahko njive, kjer je cvetel ali pa zorel mak, lani tudi njive, na katerih je v vetru valovil turkizno cvetoči lan, letos pa boste lahko občudovali tudi sončnice, ki bodo s svojimi rumeno okrašenimi glavami sledile soncu.
Vsa ta raznolikost, vse te pisane barve so posledica odločitev, ki jih je na korakih svoje dosedanje življenjske poti naredil naš današnji gost, Mitja Berce, akademski slikar in kmet.
„Slikarska žilica izvira iz čisto otroških let“, pravi Mitja Berce in dodaja, da tudi potem, ko se je po končani srednji šoli na Grmu pri Novem mestu, odločil za vpis na likovno akademijo, to ni prineslo nobenega pretiranega presenečenja. Njegov talent za slikanje se je namreč razvijal, in tudi v času srednjega šolanja so ga radi povabili, da ga je pokazal in uporabil. Kasneje so ga čakala „Kristusova leta“, ki jih je preživel v Španiji, na katero ima lepe spomine in za katero pravi, da si lahko že takrat slutil, da bo slej ali prej prišlo do krize, ki so ji tam priča ta trenutek.
Po vrnitvi domov ga je že čakal poziv v vrste teritorialne obrambe, osamosvojitveno vojno je preživel v prvi bojni vrsti na Medvedjeku, „kjer je bilo čutiti napetost in vohati smodnik“. „Hvala Bogu, da se spopad ni razširil v dolgotrajnejšo vojno in krizo,“ še dodaja.
Sledila so leta, v katerih je Mitja Berce prevzel domačo kmetijo. Najprej je nadaljeval s tradicijo reje pitancev, kasneje pa je zaradi dejstva, da se ob velik trud in vložek, ko živali prodaš ne pozna odločil za preobrat. Njegova vizija je, zaokrožiti celotno pot od pridelave, skozi predelavo do prodaje, na svoji kmetiji, to pa uresničuje z gojenjem žlahtnih oljnic, lanu, maka in sončnic, iz katerih v lastni oljarni tudi pridela hladno stiskano olje.
V zadnjih dveh letih je za nerafinirano naravno olje ogrščice, na razstavi Dobrote slovenskih kmetij, dobil zlato medaljo.
