Matjaž Merljak
Boštjan Smole
Marjana Debevec
Predsednik vlade Janez Janša (foto: Alen Salihović)
Predsednik vlade Janez Janša

Premier Janša za Radio Ognjišče o aktualnih zadevah

27.06.2012, 18:25

Predsednik vlade Janez Janša je v Pogovoru o na Radiu Ognjišče komentiral aktualne politične zadeve. Najprej je odgovarjal na vprašanja povezana z zapleti pri nedavni državni proslavi. O rdeči zvezi je dejal, da se je pod tem znakom vladalo brez volitev v totalitarnem sistemu. „Tega znaka nikoli ne bo mogoče Slovencem vsiliti kot nekaj, kar nas združuje,“ je dejal. V nadaljevanju je predstavil ukrepe, ki jih vlada pripravlja za spodbujanje gospodarske rasti. Zagotovil je, da ti ne bodo prizadeli socialno šibkih, da pa so za stabilizacijo državne blagajne nujni. Janša je ocenil tudi razmere znotraj koalicije in predstavil svoje videnje, kakšnega predsednika države potrebujemo.

O rdeči zvezdi: Pod tem znakom se je vladalo brez volitev v totalitarnem sistemu in tega znaka nikoli ne bo mogoče Slovencem vsiliti kot nekaj, kar nas združuje

Predsednik vlade Janez Janša je najprej dejal, da imamo Slovenci v naši bližnji in daljni zgodovini veliko dogodkov, ljudi in podvigov, ki so nas kljub „neprijaznem hladnem morju zgodovine“ vseeno ohranili kot narod. „Velikokrat smo tudi zaradi lastnih razprtij in nedoraslosti zgodovinskemu trenutku bili potisnjeni služenju tujcu. Ampak nobeden od teh dogodkov se ni do slovenske osamosvojitve izšel v neko končno dejanje. To se je zgodilo šele v 90. letih prejšnjega stoletja in naši generaciji je bila dana milost, da to doživimo. Iz teh časov, iz enotnosti, ki je prevevala veliko večino naroda v Sloveniji, lahko vedno, ko smo v preizkušnji črpamo moč. Zato je še toliko bolj pomembno, da smo sposobni preko izobraževalnega sistema, medijev in tudi raznih proslav in prireditev poudariti tiste dogodke v naši zgodovini, ki so nas združevali, ne pa poveličevati tistih dogodkov, ki so nas usodno razdelili.“

Zatem je predsednik vlade ponovil, da podpira odločitev tistih članov odbora za državne prireditve, „ki so skušali slediti scenariju, kot je bil ob razglasitvi samostojnosti, ne pa nekemu scenariju, katerega namen je grobo potvarjanje zgodovinske resnice. V prihodnje bo pač treba stvari postaviti na svoje mesto.“

Da pri državnih proslavah v prihodnje ne bo prihajalo do novih prepirov pa Janša vidi rešitev v doslednem spoštovanju vrednot in simbolike, ki sta značilna za slovensko osamosvojitev. „Slovenci smo z osamosvojitvijo in demokratizacijo Slovenije vse skupaj postavili na nove temelje. Tem smo dali tudi druga imena in druge simbole. Na Trgu Republike 25. junija 1991 niso plapolali stari simboli, te je slovenski parlament poslal v muzej in izobesili smo slovensko zastavo z novim državnim grbom. V tem grbu ni nobenih znakov totalitarnega sistema in ničesar, kar je Slovence v preteklosti delilo. Ne smemo pozabiti, da se pod znakom rdeče zvezde ni odvijala samo zgodba o partizanstvu. Pod tem znakom, ki je bil uvožen iz komunistične Sovjetske Zveze, se je izvajala krvava komunistična revolucija in pod tem znakom je bilo po končani vojni v Sloveniji pobitih na deset tisoče ljudi. Pod tem znakom se je vladalo brez volitev v totalitarnem sistemu in tega znaka nikoli ne bo mogoče Slovencem vsiliti kot nekaj, kar nas združuje. Lahko to združuje eno politično opcijo ali tiste, ki prisegajo na komunistično ideologijo, ne more pa to Slovence združevati kot naroda niti to ne more združevati Slovenije kot demokratične države. Zato smo se tega znaka tudi znebili,“ je bil jasen premier, ki je ponovil, da je predsednika države Danila Türka za govornika na proslavi predlagal sam, kar pa danes ocenjuje kot edino napako, ki jo pet dni po proslavi obžaluje.

O spremembah ustave: Trenutek resnice nas čaka julija

Poslanke in poslanci naj bi na julijski seji odločali o tem ali bo prišlo do sprememb referendumske zakonodaje in ali se bo zlato fiskalno pravilo vpisalo v ustavo. „Ko bo prišlo do glasovanj, bo to trenutek resnice,“ je povedal. „Od tega, kako bomo ti dve točki rešili je odvisno, ali bomo Slovenci v prihodnje še lahko sami reševali Slovenijo iz gospodarske krize, ali bomo morali upoštevati pogoje, ki jih bodo postavili drugi.“ Meni, da, da ne bo pri teh vprašanjih minimalne odgovornosti na strani vsaj ene opozicijske stranke, potem se Sloveniji obeta tak scenarij reševanja, kot ga lahko spremljamo v zadnjem času v nekaterih drugih evropskih državah, Cipru ali Španiji. „Če pa bomo s čakanjem na dvotretjinsko večino morali odlašati do leta 2015, kot predlaga Jankovićeva stranka, pa nas čaka grški scenarij.“

O zakonu za uravnoteženje javnih financ: Če tega zakona ne bi sprejeli, bi jeseni denarja za delovanje številnih sistemov in podsistemov države zmanjkalo

Po trditvah predsednika vlade je zakon za uravnoteženja javnih financ omogočil, da ima Slovenija še nekaj mesecev časa, da lahko sprejme nove ukrepe in da v tem času država deluje nemoteno. „Če tega zakona ne bi sprejeli, bi jeseni denarja za delovanje številnih sistemov in podsistemov države zmanjkalo, konec leta tudi ne bi bilo plač v celotni državni upravi in v javnem sektorju. To bi bil razpad sistema in kriza. Mi smo s tem še pravočasnim ukrepanjem preprečili blokado, do katere bi v vsakem primeru prišlo, da ne govorim, kakšne posledice bi to imelo za položaj Slovenije na mednarodnih finančnih trgih in na vse tisto, kar je treba sproti reševati.“

O ukrepih za gospodarsko rast

Vlada je - tako premier - pripravila večino zakonodaje za spodbujanje gospodarske rasti. „Državni zbor bo julija sprejemal ukrepe, ki bodo pomagali slovenskemu gospodarstvu v prihodnjih mesecih in letih. Ti bodo omogočili, da začnejo počasi nastajati nova delovna mesta. Ta so ključni, posamični signal, da izhajamo iz krize. Računamo, da se bo konec naslednjega leta gospodarska aktivnost ponovno začela prebujati, da bo prihajalo do novih zaposlitev, da bo vse manj brezposelnih in vse več zaposlenih in da bo to polnilo tudi javno blagajno,“ je dejal in se ustavil tudi ob propadu gradbenega sektorja. „Slovenski gradbeni sektor ni propadel zaradi gospodarske krize, ampak največji del - SCT, Primorje in Vegrad - zaradi špekulacij lastnikov ali pa vodilnih menedžerjev.“

O prodaji NLB

Predsednik vlade Janez Janša je v pogovoru za Radio Ognjišče komentiral tudi prodajo naše največje državne banke. Zavrnil je očitke o prodaji pod mizo in dejal: „Te banke v tem trenutku ni možno prodati niti pod niti nad mizo. Dokler ne bo jasno, kakšno je dejansko stanje v tej banki, dokler ne bo narejena revizija oz. skrbni pregled, se tega tudi ne more nihče lotevati. Zato so ti očitki na nek način smešni, izrekajo pa jih v glavnem tisti, ki so banke pripeljali v takšno situacijo.“

O spremembah v zdravstvu: Nemogoče bo zagotoviti dovolj denarja, za vse potrebe

Spremembe v zdravstvu so namenjene temu, da bi se z razpoložljivo količino denarja, ki je omejena, zagotavljala čim večja kakovost in dostopnost zdravstvenih storitev, je Janša dejal o tem, kaj naj bi prinesla t.i. zdravstvena reforma. Ob tem je priznal, da bo „nemogoče zagotoviti dovolj denarja, za vse potrebe, ki so na tem področju, tako zaradi staranja prebivalstva kot tudi zaradi dejstva, da z povečevanjem brezposelnih in padanja števila zaposlenih usiha tudi priliv v zdravstveno blagajno.“

O reševanju evra: Evro bi bil ogrožen, če bi situacija, kakršna je danes v Grčiji v Nemčiji ali v Franciji

Grčija ne predstavlja bistvenega dela skupnega evropskega denarnega prostora, ocenjuje premier Janša. „Evro bi bil ogrožen, če bi situacija, kakršna je danes v Grčiji v Nemčiji ali v Franciji. Takrat bi bili ti strahovi upravičeni,“ trdi. Po njegovih besedah je Evropska unija v zadnjem letu sprejela vrsto ukrepov, ki omogočajo spopad s krizo. „Grčija je bila presenečenje. Takrat smo vsi vrat na nos zagotavljali garancije za reševanje Grčije, ampak hkrati sta se začela oblikovati dva reševalna mehanizma za tiste, ki bi lahko šli po poti Grčije. Ta reševalni mehanizem je omogočil posredovanje na irskem, portugalskem, zdaj pri reševanju španskih bank in na Cipru. Na ta način se prepreči širitev krize na celotno evroobmočje.“

O koaliciji: Vredni smo toliko kot ima katera stranka poslancev

Premier je poudaril, da je s koalicijo tako kot z evropsko unijo. „Tam smo članice EU formalno enakopravne, nismo pa enakovredne. Ne moreš biti enakovreden, če predstavljaš en odstotek evropske ekonomije ali pa če predstavljaš 50 odstotkov evropske ekonomije.“ Dodal je, da so tudi v koaliciji „koalicijski partnerji enakopravni saj imajo veliko težo glede na koalicijsko pogodbo. So stvari, ki jih je mogoče sprejeti samo v soglasju, se pravi stranka, ki ima štiri poslance ima enako moč kot tista, ki ima 26 poslancev, seveda pa pri zagotavljanju te koalicijske večine nismo enakovredni, smo toliko vredni kot je bila odločitev volivcev in kot ima katera stranka poslancev in takšna je na koncu tudi odgovornost, čeprav je vpliv manjših strank v koaliciji bistveno večji kot pa to izhaja iz razmerja, ki so ga oblikovale volitve.“

O opoziciji: Z opozicijo imamo v tem času težave

Z opozicijo je po besedah premiera nekaj težav. Prva je v tem, da nobena od opozicijskih strank nima predsednika, ki bi bil poslanec. „Eden se je tej funkciji odpovedal, drugi sploh ni bil izvoljen. Veliko stvari je potrebno usklajevati neposredno med poslanskimi skupinami v času, ko seje potekajo, ko gre za pomembne odločitve, odsotnost predsednikov je tukaj moteče. Pri opoziciji, kljub temu, da so v Pozitivni Sloveniji poslanci, ki so bili v prejšnjih vladnih strankah, SD, Zares, LDS, ni nobene samokritičnosti glede na zamude, ki so bile pridelane in naenkrat je vse kriva ta vlada, ki je komaj prevzela mandat. Ampak recimo, da je to oboje stvar neke slovenske politične folklore,“ ocenjuje premier, ki med resnimi problemi vidi to, da se nekaj dogovoriš, potem pa to ne drži. „Dogovorili smo se za zlato fiskalno pravilo, pa se je gospod Janković premislil, dogovorili smo se za nek usklajen paket sprememb referendumske ureditve, pa si je gospod Janković premislil, dobili smo obljubo obeh opozicijskih strank, da bodo podprli ukrepe za uravnoteženje javnih financ, če jih bomo uskladili s socialnimi partnerji. Uskladili smo jih s socialnimi partnerji po dolgih pogajanjih pa so bili kljub temu proti in tudi aktivno pozivajo tiste s katerimi smo se pogajali, da naj ne pristanejo na kompromise. Ja, z opozicijo imamo v tem času težave.“

O predsedniških volitvah in sodelovanju z aktualnim predsednikom države

Premier Janeza Janša, ki je tudi predsednik SDS je dejal, da bi se z izvolitvijo dr. Milana Zvera na mesto predsednika države „popravila zgodovinska kriviva, ki je je bil deležen dr. Jože Pučnik na prvih volitvah. Ni bil izvoljen, vendar še vedno nisem prepričan, da dejansko večina Slovencev ni glasovala zanj. Tega ne bomo nikoli vedeli, ker smo imeli stare volilne komisije in ker je bil nadzor na tistih volitvah izjemno pomanjkljiv.“

Janša trdi, da mora biti predsednik nekdo, „ki deluje povezovalno, nekdo ki dejansko podpre tisto kar država in državljani potrebujejo. Predsednik države se ne sme spuščati v dnevno politične polemike kot je naredil aktualni predsednik na tej zadnji proslavi, ne sme imeti dvojnih meril, ko za nekoga pravi, da si zasluži drugo priložnost ali pa ne sme biti nekdo, ki ob odkritju Hude jame pravi, da je to drugorazredna tema.“ Na vprašanje, kako ocenjuje sodelovanje s predsednikom države kot predsednik vlade pa je dejal: „Od začetka mandata smo si, ne glede na na njegove neprimerne in nekorektne izjave o nelegitimnosti, prizadevali zato, da bi bilo sodelovanje normalno. Dejal sem že, da sem ga osebno predlagal za govornika na državni proslavi okrog katere se sedaj dviguje toliko prahu. Ko sem poslušal njegov govor, mi je bilo z vsakim stavkom bolj žal, da ta roka ni bila sprejeta. Ne zdi pa se mi primerno, da bi podrobneje komentiral njegovo delo, ker to ne bo ničesar spremenilo. Je pa dejstvo, da se petletni mandat zaključuje in bi moral vsak položiti račune, kaj je naredil v času v katerem je opravljaj neko pomembno državno funkcijo, ki je slovenske davkoplačevalce tudi veliko stala.“

Prisluhnite pogovoru.

Bi vas zanimalo še kaj podobnega?
Slovenija , Politika , Oddaje

Pomembno: Prosimo, da se pri komentiranju držite spletnega bontona in pravil našega spletnega portala. Pridržujemo si pravico moderiranja.

Zbrani v naravi pri sveti maši (photo: Marjana Debevec) Zbrani v naravi pri sveti maši (photo: Marjana Debevec)

Začenja se...

Potem ko smo na vesoljni ravni prejšnjo v nedeljo začeli sinodalno pot, se bomo nanjo ta konec tedna odpravili še po škofijah. V Mariboru so se zbrali danes dopoldne, po ostalih škofijah pa jutri ...

Bogoslovci (photo: Rok Mihevc) Bogoslovci (photo: Rok Mihevc)

Vsak, ki vstopi v semenišče, je svoja zgodba ...

Duhovnik Peter Kokotec se rad potaplja, zato mu ni bilo težko priti v oddajo Globine. S seboj pod gladino pa ni vzel še nobenega bogoslovca, s katerimi je do še pred kratkim imel veliko stika, saj ...