Obhajamo praznik Svetega Rešnjega telesa in krvi

Slovenija | 07.06.2012, 00:30

V katoliški Cerkvi danes obhajamo praznik Svetega Rešnjega telesa in krvi. Praznik nima stalnega datuma, saj je določen glede na praznik velike noči in ga obhajamo v četrtek drugi teden po prazniku binkoštih.

Danes se posebej spominjamo Jezusove navzočnosti v zakramentu Svetega Rešnjega telesa in krvi oziroma evharistije. Ta je središče krščanske vere in zakramentalnega življenja vernih. Na praznik so ponekod v navadi različne oblike procesij, s čimer verniki tudi navzven pokažejo svojo vero. Praznik je zapovedan, zato se katoličani ta dan udeležijo bogoslužja.

Vidiki zakramenta evharistije

Za zakrament evharistije so se v zgodovini Cerkve izoblikovali različni vidiki in različna imena. Jezus je pri zadnji večerji z učenci, pri kateri je kruh spremenil v svoje telo in vino v svojo kri, postavil zakrament evharistije, njegovo obhajanje pa je od začetkov krščanstva razpoznavno znamenje kristjanov. Postavitve zakramenta evharistije se spominjamo pri vsaki maši, posebej takrat, ko duhovnik izreka posvetilne besede nad kruhom in vinom. Kristjani verujemo, da kruh po prebistvenju (transsubstanciaciji) postane Jezusovo telo, vino pa Jezusova kri.

Posvečene hostije se hranijo v ciborijih, eno hostijo pa v običajno umetniško izdelani monštranci. Namen hranjenja posvečenih hostij je dejstvo Jezusove trajne navzočnosti v zakramentalni obliki kot tudi možnost za češčenje. Duhovniki monštranco izpostavljajo v češčenje za posebne priložnosti, ob veliki noči in prazniku Svetega Rešnjega telesa in krvi pa so v navadi tudi procesije, ki potekajo po cerkvah oziroma v bližnji okolici. Za praznik Svetega Rešnjega telesa in krvi je marsikje v navadi postavljanje začasnih kapelic ali oltarjev, mimo katerih poteka sprevod. Duhovnika z monštranco poleg bogoslužnih sodelavcev spremljajo verniki in s tem pokažejo zunanjo versko pripadnost.

Zakrament evharistije skupaj s krstom in birmo sodi med zakramente uvajanja v krščanstvo. Otroci, ki so redno vključeni v proces kateheze, ki poteka v župnijah, v Cerkvi na Slovenskem k prvemu obhajilu pristopijo na koncu tretjega razreda.

Razpored svetih maš slovenskih škofov

V večini stolnih cerkvah po Sloveniji bodo praznične svete maše darovali škofje ordinariji. V ljubljanski stolnici svetega Nikolaja bo nadškof Anton Stres daroval mašo ob 18.30. Sledila bo procesija. V mariborski stolnici svetega Janeza Krstnika pa bodo v sklopu Slomškovega leta ob 150-letnici njegove smrti, zunanje praznovanje praznika obhajali z evharističnim slavjem v nedeljo. Sveta maša bo ta dan ob 18h, daroval jo bo nadškof Marjan Turnšek, po njej bo procesija.

V celjski stolnici svetega Danijela bo škof Stanislav Lipovšek daroval mašo in vodil procesijo danes ob 18h, uro pozneje bo praznično bogoslužje in procesijo v koprski stolnici Marijinega vnebovzetja vodil škof Metod Pirih. Ob 19h bo sveta maša tudi v stolnici svetega Nikolaja v Murski Soboti, daroval jo bo škof Peter Štumpf, po maši bo sledila telovska procesija. Tako kot v štajerski bo slovesna sveta maša ob današnjem prazniku v nedeljo tudi v novomeški prestolnici. Škof Andrej Glavan jo bo v tamkajšnji stolnici svetega Nikolaja ta dan daroval ob 8h. Po maši bo procesija. V nedeljo se bodo v novomeški škofiji spominjali tudi šeste obletnice škofije, saj je bil 10. junija 2006 škof Glavan umeščen kot prvi novomeški ordinarij.

Vir: Katoliška Cerkev