Zver: Evropa mora poseči po ukrepih za sanacijo dolga

Slovenija | 09.05.2012, 21:05

Državni zbor bo na današnji izredni seji odločal o zakonu za uravnoteženje javnih financ in rebalansu letošnjega proračuna, čeprav se vlada in sindikati o dogovoru na tem področju še pogajajo. Evropski poslanec Milan Zver je ob dnevu Evrope v oddaji Pogovor o na Radiu Ognjišče poudaril, da druge alternative, kot je varčevanje, slovensko makroekonomsko polje nima.

Vlada in sindikati imajo le še en dan za dogovor o varčevalnih ukrepih. Pristojni parlamentarni odbor je nekatere varčevalne ukrepe omilil, na primer sprejeto dopolnilo, da 2. maj ostaja dela prost dan. Prav tako je bilo sprejetih več dopolnil s področja družinske politike. Med njimi tisto, po katerem starši za drugega otroka v vrtcu plačajo 30 odstotkov stroškov. Sprejeto je bilo tudi, da bo starševsko nadomestilo, ki se izplačuje po prvih treh mesecih porodniške, znašalo 90 odstotkov osnove in se v zadnjih treh mesecih ne bo znižalo na 80 odstotkov, kot je bilo najprej predvideno. Stavkovni sporazum sindikatov z vlado še vedno visi v zraku. Evropski poslanec in predsedniški kandidat Milan Zver je za Radio Ognjišče komentiral zadnje aktualne dogodke, tudi stavko javnega sektorja.

„Javni sektor se večinoma zaveda resnosti položaja, del sindikalnih aktivistov, zlasti združenih okoli sindikalnega vodje Branimirja Štruklja, pa zagotovo ne.“ Ob tem je za primer navedel Latvijo, kjer so bili ti ukrepi veliko bolj drastični. za 30 % so znižali plače javnim uslužbencem in istočasno odpustili okoli 10 tisoč ljudi. Zver je poudaril, da so to potezo zaradi nujnosti sprejeli tako politiki kot sindikati. „To, kar je predlagano v rebalansu, ni vse. Slovenija bo morala še poseči v zmanjševanje javne porabe. Zdaj smo za polovico skrčili tisto, kar je na preobilni državi, polovica bo še potrebno v prihodnje, da bomo dejansko prišli do tega, da bo Slovenija porabila le toliko, kot lahko zasluži.“ Evropski poslanec Zver je o alternativi v primeru, da ne sprejmemo varčevalnih ukrepov, dejal , da na makroekonomskem polju druge rešitve ni. „Kdorkoli bi bil na oblasti, bi moral sprejeti ukrepe za sanacijo dolga. Nekateri poteze Janševe vlade imenujejo kot neokonservativni pristop, a tak pristop ima zeleno luč v vseh glavnih evropskih ustanovah. Torej ne gre za muho aktualno vlade. Lahko pa rečemo, da gre za nek koncept desnosredinskih vlad, a Evropa mora poseči tudi po tovrstnih ukrepih, saj je izgublja konkurenčnost na mednarodnem polju. Zlasti na področju sociale so potrebne določene uskladitve.“

Stavka javnega sektorja je bila prehitra

Vlada Boruta Pahorja je tik pred koncem mandata pripravila varčevalne ukrepe, ki so jih tako imenovani reformni plani odnesli iz pozicije. „Vlada ni pripravila preveč drastičnih zahtev, saj vsi ukrepi pokrivajo le polovico izgube, ki jo pridelamo vsako leto. Sindikati pa so bili v tem dialogu gluhi in nekonstruktivni. Javni sektor je šel stavkat, kar je tudi v nasprotju z osnovno delavsko solidarnostjo, saj so morali delavci v realnem sektorju tisti dan stavkati.“ Ob tem je ocenil tudi pobudo policijskih sindikatov za začetek referendumskega postopka o noveli zakona dodatnih interventnih ukrepih. „Ta sindikat se je oprijel izrazito političnega inštrumenta za dosego svojih ciljev. Upam, da do referenduma sicer ne bo prišlo, čeprav sem skoraj prepričan, da bi bila podpora vladi večja kot sindikatom. To pa zato, ker sindikati tu zastopajo svoj posebni interes, medtem ko bi večina javnosti najbrž sledila občim interesom, torej gašenje tistega, kar se pred drvenjem bankrotu še rešiti da.“ Tiste države, ki se resnosti situacije zavedajo, so pravočasno ukrepale, je še dejal evroposlanec.

Soočenje Evrope s krizo

Po besedah Milana Zvera se nam ni bati za evropsko valuto, saj je evro vzpostavil take sistemske, strukturne in simbolne vezi, da ga ni mogoče takoj pokopati, čeprav ima evroobmočje z nekaterimi državami velike težave. „Z zadolževanjem in jačanjem javnega sektorja bremenimo naše otroke in vnuke,“ meni evropski poslanec. Mehanizmi, ki jih je unija sprejela in pripravila za izhod iz krize so sicer bili usmerjeni k večji gospodarski rasti, Nemčija pa je ena od redkih evropskih držav? „Nemčija je že konec 2008 imela vse ukrepe na mizi in se je lotila ukrepati pravi čas, medtem ko je Slovenija v tem času menjala vlado. Sveženj ukrepov je bil pripravljen, a ga nova ekipa ni začela takoj uresničevati. Ni bilo pravega socialnega in političnega dialoga. Upam, da bo Pahor po tej pomembni izkušnji drugače gledal na nas.“ Na drugi strani so države, ki zagotovo ne bodo stabilizirale evropskega trga. Do katere meje pa pomagati državam, kot je Grčija? „Grški sindikati so zelo močni in pod vplivom radikalnih levih političnih sil in ne sledijo nekim splošnim političnim trendom v Evropski uniji. Mislim, da jim je treba pomagati le do določene mere, da ne uničimo lastne substance zaradi države, ki se v preteklosti ni vedla odgovorno.“ Zver ne zavrača možnosti, da bi tudi Slovenijo lahko doletel grški scenarij, če ne bomo prebrodili prvega koraka, predvsem pa tudi političnega in socialnega konsenza. Vendar Zver ostaja optimist, da bo javnost kaj kmalu razumela nujnost situacije in ukrepov.

O politični kulturi slovenskih in evropskih poslancev

Zver pravi, da politična kultura in demokratična vzgoja v Sloveniji ne dosegata ravni zahodne Evrope, saj smo imeli v tem polstoletni mrk. Težav ne vidi le v zgodovini naroda, ampak tudi preslabega vzgojno-izobraževalnega sistema. "Odmaknili smo se od privzgoje določenih vrednot, vključno s toleranco ter domovinsko in državljansko vzgojo. Generalno gledano pa velike razlike med dogajanjem v osrednjih ustanovah pri nas in drugod v Evropi ni. So pa različne tradicije in temperamenti med narodi.“ Kot je dejal, je politična kultura širok pojem, ki pa v osnovi pomeni imeti demokratične vrednote, ki morajo tudi vplivati na demokratično vedenje, ki mora biti proaktivno. Milana Zvera smo povprašali o tem, kako gleda na zadnje dogodke v zvezi s poslanci Vogrinom, Simčičem, Meršolom in Mariničem, saj so vsem očitana nemoralna dejanja.

„Zgodbe niso primerljive med vsemi poslanci. Politika mora biti res etična, prevladovati morajo moralni standardi. Ljudje pa imajo pravico vdeti tudi o tvojih grehih, če kandidiraš na tako pomembno javno funkcijo. Njihove grehe bi morali obravnavati ločeno. Poslanska funkcija je eden najbolj legitimnih poklicev. Zato so poslanci tudi veliko bolj skenirani kot kakšni drugi funkcionarji v državi in prav je tako. Pa vendarle ni prav, da se politika diskreditira že vnaprej. Še več umazanije je v drugih podsistemih, kjer je veliko kriminala skrito očem. Tako je, mi smo se odločili za demokracijo in politiki so del tega. Morajo iti po volilne glasove, če želijo opravljati to funkcijo.“ Zver je še povedal, da bi kljub temu pričakoval več spoštovanja do politike v tranzicijskih državah. Kljub temu, da je v koaliciji pet strank od sedmih pa zagotovo sodelovanje tudi z opozicijskima Pozitivno Slovenijo in SD ne gre zanemarjati. „Pahorjeva stališča pri sanaciji državi so kar konstruktivna, kar bi si želel tudi od Jankovićeve stranke, ki je bolj radikalna in se tudi v parlamentu vede tako. Upam, da bo v teh časih prevladal razum in več sodelovanja kot v preteklosti.“

Državni svet kot suha veja v političnem sistemu

SDS, NSi, DLGV in DeSUS se strinjajo, da ga je treba državni svet (DS) ukiniti. Bi s tem izgubili drugi „dom“ države? Po mnenju Milana Zvera ukinitev DS-ja ne bi vplivalo na delovanje države, saj je bil tudi sam določeno obdobje državni svetnik. „Ne sprejema ga ne javnost ne mediji, razen takrat, ko državni svetniki stopijo v svet parlamenta. kar je logično, saj DS nima nekih velikih pristojnosti, zato ni pravi drugi dom, kot so senati v drugih državah. Torej je res bil neka suha veja, zato je kar prav, da racionaliziramo politični sistem.“ Snovalci ustave so ga po Zverovih besedah ustanovili kot drugi dom, a mu niso upali dati preveč pristojnosti, da ne bi zamajal učinkovitosti državnega zbora. Po njegovih besedah bi ga lahko nekoč v prihodnosti preoblikovali v zbor pokrajin, regij, če se bo Slovenija decentralizirala. Milan Zver ob tem meni, da bi morale imeti slovenske pokrajine tudi pristojnosti, tako bi same skrbele tudi za razvoj denimo za vzgojo srednjega šolstva, kar pomeni, da bi se morale obnašati kot gospodar. „Birokratski mlin v Ljubljani je slabši razvojnik kot če bi državo decentralizirali, a to je zdaj manjša težava kot kolaps države. Vprašanje tudi, kolikšno število pokrajin bi uvedli. Je pa res, da manjka vmesna raven, še zlasti, ker imamo majhne občine.“

Ob dnevu Evrope

Zver trdi, da Slovenci še nikoli nismo živeli v tako ugodnih okvirih kot danes, saj Evropa temelji na kulturni raznolikosti in je naš jezik zaščiten. „Evropa nam zagotavlja, da bomo Slovenci še naprej bivali in obstajali, ostali jeziki pa našega zgolj bogatijo in razvijajo. Evropa torej ni ječa narodov, kot so nekoč Slovenci imenovali neko drugo državo, ampak je prostor, kjer lahko vsak uveljavi in razvije svoje priložnosti. In kot tako je treba Unijo tudi razumeti in jemati,“ je oddajo Pogovor o sklenil naš sogovornik Milan Zver.