Damijana Medved
Matej Kržišnik
Marcel Krek

Karlo Bolčina: Upam si trditi, da imata Cerkvi na Slovenskem in v Avstriji veliko večje težave kot Cerkev v Italiji

15.04.2012, 17:00

V Ogleju se je s slovesno sveto mašo sklenilo drugo zborovanje škofij severovzhodne Italije. Udeležilo se ga je več kot 600 delegatov iz 15 škofij. Slovenijo so na srečanju zastopali celjski škof Stanislav Lipovšek, upokojeni ljubljanski nadškof Alojz Uran in koprski pomožni škof Jurij Bizjak. V Oglej so prišli tudi škofje iz dežel nekdanjega oglejskega patriarhata.

Petnajst škofij cerkvenega območja Triveneto na severuvzhodu Italije se je minuli konec tedna v Gradežu in v Ogleju zbralo na drugem cerkvenem simpoziju, imenovanem Oglej 2. Na srečanju, ki se je sklenilo s slovesno sveto mašo v Ogleju in jo je daroval predsednik Italijanske škofovske konference kardinal Angelo Bagnasco, so pogovori sledili temi „V poslušanju tega, kar Sveti Duh govori Cerkvam na severovzhodu, z namenom biti Kristusovi pričevalci, ki poslušajo“.

S simpozijem Oglej 2 so se Cerkve Triveneta želele približati vprašanju, kako v današnjem času in v lokalnem družbeno-kulturnem okolju oznanjati Jezusa Kristusa. Organizatorji so še pred srečanje zapisali, da je Oglej 2 „sinodalno srečanje“, preko katerega Sveti Duh govori Cerkvam ter jim pomaga rasti v občestvu in vzajemnem sodelovanju. Dogodek je bil za Cerkve na severovzhodu Italije priložnost za medsebojno delitev cerkvenih in pastoralnih izkušenj, pomagal pa je prepoznati spremembe in nove izzive, do katerih je prišlo v zadnjih 22. letih – prvi cerkveni simpozij v Ogleju je namreč potekal leta 1990.

Da je šlo za pomembno srečanje, je v pogovoru za naš radio povedal dekan v Štandrežu Karlo Bolčina. „Vsekakor je šlo za pomembno srečanje. Ko je naš nadškof pred štirimi leti duhovniškemu svetu goriške nadškofije predstavil predlog za tovrstno srečanje, smo bili vsi nekoliko v dvomih. Pred 20. leti je bilo zborovanje res enkratno, je bilo prvič, zelo pozitivno in navdušeno, vendar sadovi tega zborovanja niso bili najbolj vidni. Pogosto se zgodi, da pišemo, zbiramo različne prispevke in potem tisto ostane na knjižni polici, nekaj podobnega se je zgodilo tudi takrat. Na omenjenem srečanju z nadškofom sem zato predlagal, da ker je danes Evropa odprta, pripravimo zborovanje vseh škofij, ki so nekoč spadale v oglejski patriarhat. Ker imamo vsi, tako slovenska kot avstrijska Cerkev in Cerkev v Italiji, dandanes iste težave. Upam si celo trditi, da imata Cerkvi na Slovenskem in v Avstriji veliko večje težave kot Cerkev v Italiji,“ je opozoril Bolčina, ki je med problemi omenil upadanje „živosti cerkvene skupnosti.“

Dekan Karlo Bolčina je na vprašanje, kateri vzroki so pripeljali do ponovnega srečanja, dejal, da predvsem spremembe v družbi. „Padec komunizma, sprememba evropskega sistema, ekonomski problem, novi prišleki iz Afrike, Azije tudi iz Južne Amerike, vse to je popolnoma spremenilo tudi zunanjo, fizično podobo ozemlja petnajstih škofij severovzhodne Italije. Poleg tega pa še sekularizem, ki vedno močneje udarja po Cerkvi, materializem, iskanje in hlastanje po gmotnih dobrinah in zapostavljanje duhovnega, nemoralno življenje, kultura smrti, vse to so pojavi zadnjih let prejšnjega in prvih let tega stoletja in to je nagovorilo naše škofe in tudi naše verne laike, da bi se zopet srečali in ugotovili, kako naprej v prihodnosti.“

Ker je bilo srečanje sad dveletnih priprav, so delegati pripravili tudi poseben dokument, iz njega pa je po besedah dekana Bolčine izhajalo, da so za prihodnost Cerkve zelo pomembni mladi, da je potrebno zaščititi družino, posebne pozornosti pa so bila deležna sredstva družbenega obveščanja. „Danes je mlad človek na poseben način talec tega sistema in težko izhaja iz duhovne vrednosti, zato najprej skrb za mlade. Drugo je skrb za družino. Družina ima danes zagotovo ekonomske in socialne probleme, ampak njen največji problem je duhovna praznina in duhovna oddaljenost od tega, kar je Božjega. Kot tretje pa je bilo poudarjeno vedno globlje sodelovanje s sredstvi družbenega obveščanja. Vsi se dobro zavedamo, da povečini mislimo tako, kot nam pripovedujejo sredstva družbenega obveščanja, pa tudi če gre za laži.“

Priprave na Oglej 2 so se začele pred dvema letoma, pomembno pa jih je zaznamoval papežev obisk Ogleja in Benetk 7. in 8. maja 2011. Takrat je papež Benedikt XVI. v oglejski baziliki dejal, kako primerno je, da so škofje hoteli, da to cerkveno srečanje poteka v „oglejski Cerkvi, ki je mati, iz katere so se rodile Cerkve na severovzhodu Italije, pa tudi Cerkve v Sloveniji in Avstriji ter nekatere Cerkve na Hrvaškem, Bavarskem in celo na Madžarskem“. Srečanje v Ogleju namreč pomeni vračanje „h koreninam, da bi odkrili, kako ste živi kamni duhovne zgradbe, ki ima svoje temelje v Kristusu“, je takrat dejal papež. Dodal je, da pa vrnitev v Oglej pomeni predvsem učenje od slavne oglejske Cerkve, ki je oblikovala tudi način prizadevanja v današnjem svetu za novo evangelizacijo tega ozemlja in za prenašanje dragocene dediščino krščanske vere na prihodnje generacije.

Bi vas zanimalo še kaj podobnega?
Cerkev na Slovenskem , Cerkev po svetu , Papež in Sveti sedež

Pomembno: Prosimo, da se pri komentiranju držite spletnega bontona in pravil našega spletnega portala. Pridržujemo si pravico moderiranja.

Nekdanji minister Ingo Pasch (photo: Rok Mihevc) Nekdanji minister Ingo Pasch (photo: Rok Mihevc)

Umrl minister v prvi vladi Ingo Paš

V 81. letu starosti je umrl Ingo Paš, minister v prvi vladi v samostojni Sloveniji, so sporočili iz družinskega kroga. Bil je odvetnik, sodni tolmač, ustanovitelj in dolgoletni predsednik Zbornice ...

Papež v Grčiji (photo: Divisione Produzione Fotografica) Papež v Grčiji (photo: Divisione Produzione Fotografica)

Odmikanje od demokracije v Evropi

Papež Frančišek svoje 35. mednarodno potovanje nadaljuje v Grčiji. V Atenah, zibelki demokracije, je izrazil zaskrbljenost zaradi odmikanja od demokracije v Evropi. Evropske voditelje je pozval, ...