Politika proti matematiki
Slovenija
Ekonomija ni eksaktna veda tako kot so to naravoslovne in tehniške vede, saj obravnava ravnanje ljudi z viri, ljudje pa se ne ravnajo nujno skladno z znanstveno ugotovljenimi zakonitostmi. A tudi v družboslovnih vedah z matematiko natančno opišemo obstoječe stanje in s pomočjo določenih predpostavk v grobem napovemo kaj se bo dogajalo v prihodnje. Če oseba, podjetje ali država neprestano troši več kot zasluži lahko jasno napovemo, da ji prej ali slej nihče več ne bo hotel posoditi denarja.
Če kdo meni, da proti diktatu Bruslja, ki zahteva zategovanje pasu za zmanjšanje proračunskega primanjkljaja v članicah Evropske unije, grmijo samo na partizanskih proslavah in sindikalnih zborovanjih v Sloveniji, se moti. Z izjemo vladajoče koalicije v Nemčiji in fiskalno konservativnih strank v Beneluksu in Skandinaviji, zavrača še ne dva meseca star fiskalni pakt večina evropskih političnih elit. Še najmanj demagogije, ko gre za vzdržnost javnih financ, uporabljajo politiki novih članic unije. Češka na primer, je zavrnila podpis pakta, čeprav se z imperativom fiskalne vzdržnosti strinja, ker vidi pakt kot kravjo kupčijo, ki nudi preveč lukenj, ki omogočajo državam da se izogibajo finančni disciplini.
Evropski politiki proti fiskalnemu paktu
Na drugi strani vsi kandidati za predsednika Francije zavračajo ali pa relativizirajo fiskalni pakt. V francoskem volilnem telesu se je izoblikovala lažna dilema ali proračunska strogost ali gospodarska rast. Glas razuma, da so le stabilne finančne razmere, ki jih zagotovijo obvladljive javne finance lahko osnova za gospodarsko rast, na političnem prizorišču ne najde zagovornika. Finalista predsedniških volitev Sarkozy in Hollande se bosta morala potegovati za naklonjenost volivcev skrajne levice in skrajne desnice, kar pomeni, da evropsko dvomotorno letalo leti samo še z nemškim motorjem.
Dodaten udarec matematiki je minule dni prišel iz Nizozemske. Skrajni desničar Geert Wilders je odtegnil podporo desnosredinski manjšinski vladi, ki jo sestavljajo fiskalno konservativni liberalci in krščanski demokrati pri oblikovanju proračuna, ki naj bi zagotovil spoštovanje pravil fiskalnega pakta s strani države, ki je bila najbolj goreča zagovornica njegove uveljavitve. »Ne bomo sledili ukazom iz Bruslja« in »Ne bomo dovolili, da bi Nizozemski državljani plačevali za nespametne zahteve iz Bruslja« pravi Wilders. Retorika nizozemskih skrajnih desničarjev ni nič drugačna do retorike slovenskih skrajnih levičarjev. Ker manjšinska vlada nima več podpore Wildersa, Nizozemsko jeseni čakajo predčasne volitve, kjer si lahko obetajo uspeh predvsem stranke skrajnežev in populistov.
Neučinkovito kompromisarstvo
Zgodovina Evropske unije je polna kompromisov in polovičarstva. Tudi za sprejem v monetarno unijo so evropski politiki dovolili, da vse države niso povsem izpolnjevale maastrichtskih kriterijev, kar pomembno prispeva k sedanji težavam evrskega območja. Začasen uspeh s suspenzom demokracije v Italiji in nastavitvijo Maria Montija je zbudil vtis, da je mogoče nadaljevati evropsko gospodarsko zgodbo na star način, ko nihče ne gleda ekonomskih dejstev, ampak samo cilje in obljube, ki jih zagotavlja bolj ali manj verodostojni politični voditelj. To je eden od razlogov zakaj morajo biti nove članice EU tako krotke. Niso niti tako velike niti nimajo tako zvezdniških politikov, da bi finančni trgi in druge države sočlanice morali požreti njihovo sprenevedanje.
Ker je Evropa zabredla dovolj globoko, prihajajo tudi evropske politične veličine v položaj majhnih in neverodostojnih igralcev na globalnih finančnih trgih. Evropsko gospodarstvo, ki bi bilo odvisno le od tiskanja evrov in potrpežljivosti nemških davkoplačevalcev, ni niti vzdržno niti verodostojno. Prej ko bodo politiki v evropskih državah svojim volivcem izpostavili dilemo: ali zmernost v javni porabi in vzdržen dolg ali pa izključitev iz solidarnostnih mehanizmov, stagniranje in inflacija, prej bo mogoče oblikovati vsaj jedro evropskih držav, ki bodo konkurenčne v globalni ekonomiji. Ni nujno, da smo vsi zraven. Kako je živeti v državi ali zvezi držav s čudaškimi financami pa imamo Slovenci izkušnje iz razpadle Jugoslavije.
