Mineva leto dni od beatifikacije Janeza Pavla II.

Svet | 01.05.2012, 00:30

Papež Benedikt XVI. je pred letom dni za blaženega razglasil svojega predhodnika na Petrovem sedežu. Pri slovesnosti beatifikacije Janeza Pavla II., ki je bila lanskega 1. maja na Trgu svetega Petra v Vatikanu, se je zbralo več kot dva milijona ljudi.

Mnogi ljudje so pokleknili v molitvi, številni so tiho jokali od sreče, ko je zdajšnji sveti oče pred enim letom izrekel naslednje besede: "Na prošnjo našega brata kardinala Agostina Vallinija, našega generalnega vikarja za rimsko škofijo, mnogih drugih bratov v škofovstvu in številnih vernikov, potem ko smo pridobili mnenje kongregacije za zadeve svetnikov, z našo apostolsko oblastjo dovoljujemo, da se Božji služabnik Janez Pavel drugi odslej imenuje blaženi in se njegov praznik na krajih in v skladu s pravnimi določili, obhaja vsako leto 22. oktobra."

Prvič v zgodovini Cerkve se je zgodilo, da je aktualni sveti oče prištel k blaženim svojega predhodnika. Tudi postopek za beatifikacijo, ki se je začel tri mesece po smrti poljskega papeža, je bil končan prej kot v šestih letih.

Msgr. Alojzij Oberstar o blaženem Janezu Pavlu II.

"Lanskega 1. maja se zelo dobro spominjam. Bil sem v Rimu. Vsi skupaj smo bili v Rimu, celotno semenišče, saj smo sad tega velikega pontifikata," je za naš radio povedal rektor nadškofijskega misijonskega semenišča Odrešenikova mati v Varšavi, msgr. Alojzij Oberstar. "To je bil velik dan, vesel dan, poln hvaležnosti. Tako kot je bil velik, vesel in poln hvaležnosti pontifikat Janeza Pavla II.," je dodal. Povedal nam je, da so se Poljaki že pred beatifikacijo v molitvi radi zatekali k svojemu rojaku, "zdaj, ko je povzdignjen na oltar, pa še toliko bolj. O tem pričajo mnoge podobe in kipi po cerkvah in pred njimi." Msgr. Oberstar je povedal, da veliko osnovnih in srednjih šol nosi ime Janeza Pavla II., v poljski prestolnici se po njem imenuje ena največjih alej, skoraj vsako mesto ima tudi trg in ulico z njegovim imenom.

Za mnoge Poljake je Janez Pavel II. že zdaj svetnik, a da bi to res postal, mora biti po beatifikaciji priznan še en čudež na njegovo priprošnjo. Pred obhajanjem prvega godovnega dne blaženega poljskega papeža lanskega 22. oktobra je iz Mehike prišla novica o čudežnem ozdravljenju žene, ki je molila k njemu. "Za ta primer sem slišal tudi sam, a o njem ne morem povedati kaj več," je dejal msgr. Oberstar, je pa spomnil, da sporočila o milostih na priprošnjo Janeza Pavla II. prihajajo iz vseh koncev sveta, skupaj s sodelavci jih preučuje postulator v postopku njegove kanonizacije, duhovnik Slawomir Oder. "Zanimivo je, da postulator pravi, da se je razvila spontana nova oblika kulta Janeza Pavla II., to je romanje njegovih relikvij. Začelo se je na svetovnem dnevu mladih v Madridu, kamor so prinesli relikvije krvi Janeza Pavla II., sledili sta Mehika in Kolumbija, zdaj so v Nigeriji. Romanja relikvij spominjajo na romanja, ki jih je opravil živi Janez Pavel II. in spominjajo na mednarodni obseg njegovega služenja," je še dodal msgr Oberstar.

Ob obletnici beatifikacije poljskega papeža slovesno v njegovi domovini

Ob obletnici beatifikacije Janeza Pavla II. v njegovi domovini pripravljajo številne slovesnosti. V Krakovu bo blizu svetišča Božjega usmiljenja, kjer gradijo center Janeza Pavla II., kardinal Stanislaw Dziwisz daroval sveto mašo za delavce, tam pripravljajo tudi koncert. Slovesno bogoslužje bo tudi v Marijinem svetišču v mestu Lichen, kjer bodo prejeli relikvije blaženega. Bogoslužje bo vodil poljski primas Jozef Kowalczyk. Ker smo v Marijinem mesecu, so polna številna poljska romarska središča. Tudi tam se te dni spominjajo svojega velikega rojaka.

Življenje in delo blaženega Janeza Pavla II.

Karol Jozef Wojtyla se je rodil 18. maja 1920 v Wadowicah na Poljskem. Že v otroških letih je zaradi bolezni izgubil mamo in starejšega brata, preostala leta mladosti je preživel skupaj z očetom, ki je umrl leta 1941. Leta 1938 je odšel na študij v Krakov. Njegovo zanimanje sta predvsem pritegnila gledališče in literatura. Ko so leto pozneje nacistične okupacijske sile univerzo zaprle, se je, da bi zaslužil za preživetje in se izognil deportaciji v Nemčijo, zaposlil. Štiri leta je delal v kamnolomu, nato v kemični tovarni. V prvih letih druge svetovne vojne je začutil, da ga Bog kliče v duhovniško službo. Začel je obiskovati predavanja v skrivnem bogoslovnem semenišču. Duhovniško posvečenje je prejel 1. novembra 1946 v Krakovu, bil pa je tudi profesor moralne teologije in etike v krakovskem velikem velikem semenišču in na Teološki fakulteti v Lublinu. Leta 1958 je bil imenovan za pomožnega škofa, leta 1964 pa za nadškofa v Krakovu. Papež Pavel VI. ga je leta 1967 imenoval tudi za kardinala. Za papeža je bil izvoljen 16. oktobra 1978 - izbral si je ime Janez Pavel II. Umrl je 2. aprila 2005 v apostolski palači v Vatikanu.

Janez Pavel II. je bil prvi papež neitalijan po 455-ih letih in prvi slovanski papež. Njegov pontifikat, tretji najdaljši, je trajal 26 let in 5 mesecev. V tem času je postal eden največjih zagovornikov človekovih pravic na svetu. 13. maja 1981 je na Trgu svetega Petra doživel hud atentat. Rešila ga je Božja Mati Marija in po dolgem okrevanju je tudi odpustil svojemu atentatorju. Z zavestjo, da je prejel novo življenje, je nato še okrepil svoje pastoralne dejavnosti. Noben papež do zdaj se še ni srečal s tako velikim številom ljudi - njegovih več kot tisoč 160 splošnih avdienc, ki jih je imel ob sredah, se je udeležilo več kot 17 milijonov vernikov. Številni so se udeležili tudi posebnih avdienc in verskih slovesnosti. Srečal se je tudi s skoraj tisoč 600 voditelji držav in vlad. Poleg tega se je papež srečeval z ljudmi tudi na potovanjih po vsem svetu, obiskal je kar 129 držav, skupno pa naj bi se z njim srečalo 300 milijonov ljudi. Bil je tudi velik pisec. Med glavne dokumente njegovega papeževanja sodi štirinajst okrožnic, petnajst apostolskih spodbud, enajst apostolskih konstitucij in štiriinštirideset apostolskih pisem. Janez Pavel II. je napisal tudi pet knjig: Prestopiti prag upanja, Dar in skrivnost: ob 50. obletnici mojega duhovništva, Rimski triptih, Vstanite, pojdimo ter Spomin in identiteta. Sveti oče je razglasil tisoč 345 blaženih in 438 svetnikov, skupaj torej tisoč 828 oseb, ki so dosegle čast oltarja. Vodil je devet konzistorijev, na katerih je imenoval 231 kardinalov. Vodil je šest plenarnih zasedanj kardinalskega zbora. Od leta 1978 dalje je sklical petnajst zasedanj škofovske sinode. Zelo se je približal mladim rodovom, med drugim je napovedal obhajanje svetovnega dneva mladih. Prav tako je bil izreden na področju dialoga. Kot prvi sodobni papež je obiskal sinagogo ter vstopil v protestantsko cerkev in mošejo. Pospeševal je dialog z Judi in s predstavniki drugih verstev ter vabil k molitvi in miru.