Štefan IskraŠtefan Iskra
Jakob ČukJakob Čuk
Helena KrižnikHelena Križnik
Izdelava butaric na OŠ Alojzija Šuštarja (foto: OŠ Alojzija Šuštarja)
Izdelava butaric na OŠ Alojzija Šuštarja

Cvetna nedelja in bogoslužja slovenskih škofov 2012

Slovenija | 31.03.2012, 16:24

V Katoliški Cerkvi bomo 1. aprila 2012 obhajali šesto nedeljo v postnem času ali cvetno nedeljo. S cvetno nedeljo se začne neposredna priprava na veliko noč, ki je največji krščanski praznik.

Urad za stike z javnostjo SŠK - Cvetna (oljčna) nedelja ali nedelja Gospodovega trpljenja je prvi dan velikega tedna, ko bogoslužno dogajanje predstavlja Jezusov slovesni vhod v Jeruzalem. Obredi cvetne nedelje, zlasti procesija z zelenjem in branje evangeljskega poročila o Jezusovem trpljenju (pasijon), izvirajo iz bogoslužnih navad jeruzalemske Cerkve, ki so poznane in opisane že v 4. stoletju. Tradicija blagoslavljanja zelenja se je začela pojavljati v 7. stoletju. Po vzorcu jeruzalemskega bogoslužja so urejeni tudi sedanji obredi, ki so bili prenovljeni med t. i. liturgičnim gibanjem med leti 1951 in 1955. Dokončno obliko so dobili po drugem vatikanskem cerkvenem zboru (1962–1965).

Cvetna nedelja je vsebinsko povezana z velikim petkom, ko se spominjamo Gospodovega trpljenja in smrti na križu, na oba dneva pa pri bogoslužju prebiramo odlomke o Jezusovem trpljenju in smrti.

Posebnost maše na cvetno nedeljo je začetek obreda z blagoslovom zelenja pred cerkvijo, ki ga v procesiji med petjem slavilnih pesmi odnesejo v cerkev. Zelenje (oljčne vejice in različne vrste butar) verniki zbirajo in povezujejo po posebnih krajevnih navadah ter blagoslovljenega odnesejo domov. V ospredju bogoslužja cvetne nedelje ni blagoslov zelenja, temveč procesija v čast Kristusu Kralju.

Med mašo poteka slovesno branje ali petje pasijona iz enega od prvih treh evangelijev, ki poročajo o zaroti proti Jezusu, zadnji večerji z učenci, Jezusovem trpljenju v vrtu Getsemani, sodnem procesu, obsodbi na smrt, smrti na križu ter o pokopu v grob.[1] Duhovnik in drugi bogoslužni sodelavci oblečejo rdeča bogoslužna oblačila, ki simbolizirajo trpljenje in pasijon.

Simbolika cvetne nedelje

Bogoslužje, ki poteka od cvetne do velikonočne nedelje, zaznamuje bogata simbolika, ki pomaga h globljemu razumevanju jedra krščanskega verovanja.

Na cvetno nedeljo izstopajo trije simboli: pot, zelenje in vzklik hozana. Nomadsko ljudstvo Izrael je svojo zgodovino razumelo kot popotovanje, ki se je začelo s praočetom Abrahamom, ki se je po Božjem klicu odpravil na pot v obljubljeno deželo. Simbol poti nastopa tudi v Jezusovem življenju (prim. Mt 7,13 in sl.; 19,29; 22,16) in doseže vrhunec v izreku: »Jaz sem pot, resnica in življenje« (prim. Jn 14,6a). Verniki v spomin na Jezusov slovesni prihod v Jeruzalem oblikujejo procesijo, ki se začenja na prostem in se konča v bogoslužnem prostoru.

Jezusa so ob vhodu v Jeruzalem pozdravljali z zelenjem, ki je v naših krajih povezano s tradicijo izdelovanja butar oziroma s pripravo oljčnih vejic. Oljka je odporno sredozemsko zimzeleno drevo, ki je simbol miru in sprave (prim. 1 Mz 8,11), zelenje pa predstavlja rodovitnost in življenje. Palmove veje, ki jih v zapisu izrecno omenja le evangelist Janez, so simbol zmagoslavja in kraljevanja, zato so Jezusa pozdravljali kot kralja, ki prihaja v Jeruzalem.

Ob vhodu v Jeruzalem so ljudje Jezusa, ki je jezdil na oslu, pozdravljali z vzkliki hozana,[4] s čimer so izražali vero v Kristusa kot v kralja in Odrešenika. Beseda hozana je sicer v vsakodnevni bogoslužni rabi pri maši, saj kristjani s to molitvijo pred povzdigovanjem izpovedujejo vero v Odrešenika v podobi posvečenega kruha in vina.

Evangeljsko poročilo o pasijonu in obredi cvetne nedelje uvedejo vernike v dogodke velikega tridnevja ter ponudijo panoramski pregled nad celotnim dogajanjem. Bogoslužje cvetne nedelje strne v sebi najpomembnejše dogodke Kristusove zadnje večerje, trpljenja in smrti, ki jih Cerkev na veliki četrtek, veliki petek in veliko soboto obhaja posamično in bolj poglobljeno.

Maše, ki jih bodo škofje darovali na cvetno nedeljo

Slovenski škofje bo na cvetno nedeljo, 1. aprila 2012, maše darovali po naslednjem razporedu:

* Škof Lipovšek bo po blagoslovu oljk in zelenja pri Slomškovem spomeniku na Slomškovem trgu ob 10.00 daroval mašo v stolni cerkvi sv. Danijela v Celju.

* Škof Metod Pirih bo po blagoslovu zelenja na škofijskem dvorišču ob 10.00, daroval mašo v stolni cerkvi Marijinega vnebovzetja v Kopru.

* Pomožni škof Anton Jamnik bo ob 9.00 na dvorišču nadškofijske stavbe blagoslovil butarice, oljke in zelenje ter nato v stolni cerkvi sv. Nikolaja v Ljubljani daroval mašo, pri kateri bodo bogoslovci peli pasijon.

* Upokojeni ljubljanski nadškof Alojz Uran bo ob 10.15 v župniji Kisovec pri Zagorju blagoslovil zelenje, nato bo daroval slovesno mašo.

* Nadškof metropolit Marjan Turnšek bo ob 8.30 v stolni cerkvi sv. Janeza Krstnika v Mariboru daroval mašo, po maši pa bo blagoslov zelenja.

* Upokojeni mariborski pomožni škof Jožef Smej bo mašo daroval mašo v župniji Kostrivnica (škofija Celje).

* Škof Peter Štumpf bo po blagoslovu zelenja ob 10.00 mašo daroval v stolni cerkvi sv. Nikolaja v Murski Soboti.

* Škof Andrej Glavan bo po blagoslovu zelenja na škofijskem dvorišču ob 9.00 daroval mašo v stolni cerkvi sv. Nikolaja v Novem mestu. Zbor bo prepeval pasijon.

Slovenija, Cerkev na Slovenskem
Melita Košir in Jure Sešek (photo: Rok Mihevc) Melita Košir in Jure Sešek (photo: Rok Mihevc)

Melita odhaja, Mavrica ostaja ...

Letošnja jesen je odnesla poletje, prinesla praznovanje naše radijske obletnice, v soboto pa naznanila tudi menjavo na uredniškem mestu revije Mavrica. Otroški mesečnik izhaja pri Založbi Družina, ...

Karin Kanc, je v letu 2024 izbrana za naj diabetičarko (photo: Jure Makovec) Karin Kanc, je v letu 2024 izbrana za naj diabetičarko (photo: Jure Makovec)

Kako in kaj jesti

Z dr. Karin Kanc, doktorico medicine, specialistko interne medicine, iz zasebne ordinacije Jazindiabetes, tudi integrativno psihoterapevtko, smo ob Svetovnem dnevu sledkorne bolezni, ob Tednu ...