DZ na izredni seji o imenovanju mandatarja in o delovnih telesih
| 27.01.2012, 15:57
Poslanci se bodo jutri zbrali na izredni seji, na kateri bodo glasovali o imenovanju Janeza Janše za mandatarja. Tako je sklenil kolegij predsednika državnega zbora. Kot kaže, nas slaba dva meseca po predčasnih parlamentarnih volitvah le čaka premik z mrtve točke, saj lahko predsednik SDS-a računa na glasove 52-ih poslancev.
Spomnimo. V prvem krogu odločanja o mandatarju so Zoranu Jankoviću zmanjkali štirje glasovi. Tudi v drugem krogu državni zbor mandatarja voli z večino glasov vseh poslancev, glasovanje je tajno. Predsednik države Danilo Türk tokrat ni predlagal svojega kandidata. Po Jankovićevi neizvolitvi je parlamentarnim strankam sicer v razmislek ponudil bankirja Marka Voljča, a ime ni šlo skozi. Tako bo Janša jutri edini kandidat. Potem ko so njegova SDS ter Državljanska lista Gregorja Viranta, DeSUS, SLS in N.Si podpisale Pogodbo za Slovenijo 2012-2015, ima načelno zagotovljenih 50 poslanskih glasov. Še dva bosta po napovedih prispevala predstavnika narodnih manjšin v parlamentu, s katerima se je prihodnja koalicija dogovorila o sodelovanju.
"Če podpis nas, poslancev ljudstva, kaj velja, potem bi moral biti Janez Janša izvoljen za mandatarja. Mislim tudi, da je Pogodba za Slovenijo 2012-2015 bogat dokument in pomeni vsebinsko osnovo za pot normalnega razvoja Slovenije. Menim, da je ta kakovosten dokument prepričal nas poslance, da bomo tej koaliciji rekli da," je v kratkem pogovoru za naš radio povedala poslanka Virantove liste Katarina Hočevar. O tem, kako bodo glasovali poslanci Pozitivne Slovenije in SD-ja, ne želi špekulirati. Se lahko zgodi, da ga ne bo podprl kateri od poslancev strank, podpisnic koalicijske pogodbe? "Če bo dobil kakšnega manj, bi bilo pošteno, da tisti poslanec to pove pred glasovanjem," odgovarja Hočevarjeva. Predvsem manjše parlamentarne stranke so se pred glasovanjem o Jankoviću znašle pod hudim pritiskom, veliko se je govorilo o kupovanju poslanskih glasov in prestopih. Hočevarjeva je poudarila, da so takrat pritisk vršili predvsem mediji. "Manj je bilo dejanskega klicarjenja ali lobiranja. Mediji ste tisti, ki krojite javno mnenje, in predvsem v medijih je bilo čutiti ta pritisk, ki se je potem odražal na nas in smo bili včasih malo zmedeni," je dejala in dodala, da je težko, "če te nekdo prepričuje, da boš jutri nekaj storil, sam pa o tem ne razmišljaš. Ampak na to se bo treba navaditi." Hočevarjeva pred tokratnim odločanjem pritiska ne čuti.
Na izredni seji tudi o parlamentarnih delovnih telesih
Izredna seja državnega zbora se bo začela ob 10. uri. Kolegij Gregorja Viranta je na dnevni red uvrstil tudi ustanovitev parlamentarnih delovnih teles. V tem mandatu jih bo predvidoma 20, oblikovana bodo skladno z novo sestavo vladnih resorjev. To so: komisija za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti; ustavna komisija: odbor za gospodarstvo; odbor za infrastrukturo in prostor; odbor za kmetijstvo, gozdarstvo, prehrano in okolje; odbor za finance in monetarno politiko; odbor za zunanjo politiko; odbor za pravosodje, javno upravo in lokalno samoupravo; odbor za notranje zadeve; odbor za obrambo; odbor za zdravstvo; odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide; odbor za izobraževanje, znanost, kulturo, šolstvo, šport in mladino; odbor za zadeve Evropske unije; mandatno-volilna komisija; komisija za poslovnik; komisija za narodni skupnosti; komisija za nadzor javnih financ; komisija za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb; komisija za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu.
Kdo jih bo vodil, še ni znano. Sta pa določena število mest posameznih poslanskih skupin v delovnih telesih ter poslanske skupine, ki jim pripadajo mesta njihovih predsednikov in podpredsednikov. Po šest predsedniških mest bo tako pripadlo Pozitivni Sloveniji in SDS-u, tri SD-ju, po eno pa Virantovi listi, SLS-u, DeSUS-u, N.Si-ju in poslancu narodne manjšine.
Kaj je z zakoni za obvladovanje javnih financ?
V zadnjih dneh je bilo slišati, da se bodo poslanci na izredni seji lotili tudi treh zakonov, ki naj bi pripomogli k obvladovanju javnih financ. Gre za spremembe zakona o prevzemih, s katerimi naj bi upnikom in bankam kljub doseženemu prevzemnemu pragu omogočili, da jim ne bi bilo treba objaviti prevzemne ponudbe, energetski zakon, v katerega bo vpisana možnost prodaje, odtujitve oziroma zastave proizvodnih energetskih objektov, ter novelo zakona o hipotekarni in komunalni obveznici, s katero se bo razširila osnova, ki jo lahko dajo banke in druge ustanove kot zastavo v zavarovanje. Na kolegiju predsednika parlamenta so se v SDS-u, SLS-u, N.Si-ju in DeSUS-u zavzemali za to, da bi njihovo obravnavo prestavili na torek. V SD-ju, Pozitivni Sloveniji in Virantovi listi se s tem niso strinjali. Predsednik državnega zbora je nato pojasnil, da bodo o tem, ali bodo zakoni na mizah že jutri, odločali sproti, tako da lahko še vedno prekinejo sejo in jo nadaljujejo v torek.