Papež: "Božje dete naj vam podeli svoj blagoslov!“

25. 12. 2011, 15:38

Papež Benedikt XVI. je tudi letos ob božičnem prazniku spregovoril mestu Rimu in vsemu svetu (Urbi et Orbi). Njegov letošnji nagovor je odseval resnično globalno – katoliško razsežnost, saj je v njem namenil posebno pozornost izredno velikemu številu dežel, kjer ljudje doživljajo raznovrstne stiske. To se je pokazalo le v pozdravih izrečenih v 66 jezikih, temveč v navedbi čisto določenih potreb ljudi, bratov in sester betlehemskega Deteta po vsem svetu.

Papež Benedikt XVI. je letošnje božično sporočilo „Mestu in svetu“ začel z željo, naj vse doseže odmev betlehemskega sporočila - „Kristus se nam je rodil! Slava Bogu na višavah in na zemlji mir ljudem dobre volje.“ To sporočilo katoliška Cerkev oznanja po vseh celinah preko vseh narodnostnih, jezikovnih ali kulturnih meja. Jezus se je rodil za vse, On je Odrešenik prav vseh ljudi.

Že starodavni bogoslužni odpev Jezusa imenuje Emanuel (to je Bog z nami), pričakovanje narodov in njihov rešitelj. Prosi ga, naj pride in nas reši on, ki je Gospod, naš Bog! Prošnja za rešitev je krik človeka vseh časov. Človek čuti, da sam ne zmore premagati težav in nevarnosti. Zato je sveti oče povabil, naj svojo roko položimo v večjo in močnejšo roko, ki se od zgoraj izteza k nam. "Ta roka je Jezus, ki se je rodil v Betlehemu. On je roka, ki jo je Bog ponudil človeštvu, da bi ga potegnil iz greha in ga utrdil na trdni skali Resnice in svoje Ljubezni" (prim. Ps 40,3).

Jezusa, ki je Odrešenik (prim. Mt 1,21; Lk 1,31), je Bog Oče poslal, da bi nas rešil zla, ki je zakoreninjeno v človeku in v zgodovini človeštva. "Najgloblje zlo je v ločitvi od Boga, v človekovi prevzetnosti, ko misli, da vse zmore sam, ko se postavlja za Božjega tekmeca. Stopiti hoče na Božje mesto, ko sam odloča o tem, kaj je dobro in kaj slabo, ko se ima za gospodarja nad življenjem in smrtjo" (prim. 1 Mz 3,1-7). Kot je povedal papež, se tega velikega greha more človek rešiti samo z izročitvijo Božji pomoči, in s prošnjo naj Bog pride in nas reši!” Sveti oče je spomnil, da se že s tem, ko prošnjo po rešitvi usmerimo v nebo, postavimo v pravi položaj in v resnico o nas samih. (prim. EstG 10,3 sl). Rešitelj je Bog, mi pa ljudje v stiski, zdravnik je On, mi pa bolniki. "Ko to priznamo, naredimo prvi korak k rešitvi in izhodu iz blodnjaka, kamor smo se zaprli sami s svojim napuhom. Dvigniti oči v nebo, iztegniti roke in klicati na pomoč je pot izhoda, saj je tu Nekdo, ki posluša in ki nam lahko pride na pomoč."

Dokaz, da je Bog slišal krik človeštva, je Jezus Kristus. Pa ne samo to! Odgovor, ki ga je na človekov krik dal Bog v Jezusu, neskončno presega vsako pričakovanje, saj je prav na božanski način solidaren z ljudmi. Samo Bog, ki je ljubezen, in ljubezen, ki je Bog, se je lahko odločil, da nas reši na tak način. Gre za pot, ki je gotovo najdaljša, a spoštuje Božjo in našo resnico. Ta pot je pot sprave, dialoga, sodelovanja.

Papež v božični poslanici pozval k miru v Afriki in Aziji

Papež Benedikt XVI. je nato povabil naj skupaj kličimo Božjo pomoč za prebivalce številnih dežel sveta, ki na različne načine trpijo in so močno preizkušani. Papež je v svoji poslanici omenil številna krizna žarišča po vsem svetu in "govoril v imenu tistih, ki nimajo svojega glasu". Prosil je za božjo pomoč ljudem z Afriškega roga, ki "trpijo lakoto, poleg tega pa so še izpostavljeni stalni nevarnosti", mednarodno skupnost pa je pozval, naj nudi pomoč številnim beguncem s tega območja. Papež je omenil tudi ljudi v jugovzhodni Aziji, predvsem na Filipinih in na Tajskem, "kjer še vedno trpijo zaradi posledic nedavnih poplav", in jim zaželel čim prejšnje okrevanje. Papež je boga prosil, naj opogumi Izraelce in Palestince za nadaljevanje dialoga in za konec nasilja v Siriji. Pozval je tudi k spravi v Afganistanu in Iraku ter k dialogu in sodelovanju v Mjanmaru. Benedikt XVI. je pozval še k trajnemu premirju na nemirnih območjih Afrike, predvsem na območju Velikih jezer in v Južnem Sudanu.