VIDEO: Veliko predvolilno soočenje Radia Ognjišče
Slovenija | 28.11.2011, 16:29
Praznovanje 17. obletnice Radia Ognjišče smo obeležili z zahvalno sveto mašo natanko opoldne v kapeli Zavoda sv. Stanislava v Šentvidu nad Ljubljano. Zatem smo v dvorani omenjenega zavoda pripravili predvolilno soočenje, na katerem so prevladovale gospodarske teme. A predstavniki strank so morali uvodoma pokomentirati javnomnenjsko anketo, ki jo je za Radio Ognjišče izvedla Agencija ODMEV. Po tej bi se v parlament prebile SDS, PS, SD, DLGV, DeSUS, NSi in SLS.
Na soočenju, ki ste ga lahko tudi v živo spremljali preko valov Radia Ognjišče, je sodelujoče čakalo največ vprašanj v zvezi s programi strank in spodbudami, ki jih potrebuje slovensko gospodarstvo. Predstavniki strank so se ozrli tudi na delo odhajajočega parlamenta in vlade. Na soočenju so sodelovali predsednica NSi Ljudmila Novak, finančni minister iz vrst SD Franc Križanič, predsednik SLS Radovan Žerjav, podpredsednica stranke Zares Darja Radič, predsednik SDS Janez Janša, predsednik novoustanovljene Državljanske liste Gregor Virant, predsednik DeSUS-a Karl Erjavec, stranko TRS je zastopala predsednica Gibanja TRS Manca Košir, z nami sta bila tudi podpredsednik LDS Borut Cink in predsednik stranke SMS - Zeleni Darko Krajnc.
Kako stranke komentirajo javnomnenjsko anketo Radia Ognjišče?
Po anketi Radia Ognjišče, ki jo je izpeljala Agencija Odmev, kaže, da bo zmagovalka letošnjih volitev SDS, ki bi jo podprla skoraj tretjina (30,9%) tistih vprašanih, ki se nameravajo udeležiti volitev in so opredeljeni. Sledi ji Pozitivna Slovenija Zorana Jankovića z 19,8 odstotno podporo anketirancev. Na tretje mesto se je nekoliko presenetljivo prebila SD, ki bi jo podprlo 12,2 odstotka anketirancev. Podpora Državljanski Listi Gregorja Viranta še naprej pada, zanjo bi glasovalo 8 odstotkov sodelujočih v anketi, za DeSUS bi se odločilo 7,6 odstotka anketiranih, NSi bi anketiranci namenili 5,7 odstotka glasov ter SLS, ki bi jo podprlo 4,4 odstotka sodelujočih v anketi. Pod pragom za vstop v parlament bi ostale SMS (3,1%), SNS (2%), Zares (0,9%), LDS (0,7%), … Dobra petina anketirancev (21,3%) je bila še vedno neopredeljena, katero stranko bi volila na volitvah.
Janez Janša (SDS), ki mu vse zadnje ankete kažejo najboljši izid, je tretjino glasov naše ankete komentiral z besedami: „So ankete in so volitve. Že pred leti sem dejal: Ne zaupajte anketam, še posebej, če vam kažejo zelo dobro. Tisto, kar odloča, so volitve. Te bodo najpomembnejše v zgodovini samostojne Slovenije.“ Dodal je še, da bo na volitvah odločal vsak glas, s čimer se veča tudi moč prihodnjega slovenskega parlamenta in vlade, da bomo z združenimi silami odpravljali težave, ki so pred nami.
Stranko SD bi podprlo 12,5% anketirancev, kar za Franca Križaniča ni presenetljiv rezultat. „Bolj je pomembna opredelitev o programu, kakšno vodstvo želijo imeti ljudje v prihodnje. Pred nami je še en vihar. Ali nas bo skozenj peljala vlada, ki bo skrbela tudi za slehernika, vodila razvojno politiko,a li bomo vse razprodali?“ Opozoril je, da se prehitro lahko znajdemo v situaciji kot je Madžarska.
Karl Erjavec (DeSus) je povedal, da je rezultat zanje pričakovan, a želijo izboljšati rezultat zadnjih volitev. „Kot stranka imamo namen sicer sodelovati v koaliciji, če bo slednja spoštovala program stranke upokojencev.“ Prepričan je še, da ima Slovenija mnoge lepe možnosti za gospodarski razvoj, ki jih je treba izkoristiti.
„SLS v zadnjih letih podpora neprestano raste. Slovenija v prihodnje ne potrebuje vlade, kot smo jo imeli, polno korupcij in afer, pač pa enotno, ki zna sodelovati, zna prisluhniti ljudem in gospodarstvenikom glede težav, z dialogom pritegniti tudi opozicijo. Pred nami mnogi izzivi, verjamem, da jim bomo kos,“ je 5,7-odstotno podporo povedal Radovan Žerjav.
Tudi Darko Kranjc (SMS-Zeleni) podobno kot Koširjeva ni zadovoljen, da jih nekatere ankete sploh ne prikazujejo. „Večkrat sploh ne zajamejo vseh ljudi na terenu. Več kot 7 let sem se boril, da bi se pogoji vseh strank izenačili.“ Prepričan je, da stranka prinaša svežino in vzpostavlja pogoje za gospodarstvo, ki bo družbeno odgovorno.
Davki, podjetništvo, brezposlenost ...
Novakova je v začetku poudarila, da je v državi preveč sive ekonomije. "Treba bo varčevati, treba bo sprejeti ukrepe za pospešitev gospodarstva," je poudarila. Stranka je proti zvišanju davkov, kot je pojasnila, "višji kot so davki, bolj jih ljudje skrivajo". Prav tako niso za dodatne davke, razen na luksuz in zdravju škodljive snovi. Dodala je, da je N.Si predvsem za to, da se pobira tiste davke, ki so predpisani, in da se jih v prihodnosti, ko bo to možno, celo zniža. Križanič je spomnil, da je zdajšnja vlada oblikovala vrsto ukrepov za preprečitev stresa na slovenskem finančnem trgu. "Mislim, da nam to do precejšnje mere uspeva, tako da imamo sorazmerno stabilno financiranje," je dodal. Omenil je tudi močno konkurenco v slovenskem bančnem sistemu. "Če ga gledate, ko skrbi samo zase, je zdrav, problem je njegova aktivnost navzven. Bistveno bolj ekspanzivno bi moral delovati." Žerjav je za čim manj dokapitalizacij z davkoplačevalskim denarjem. "Kar se je v zadnjem času dogajalo v Novi Ljubljanski banki, je preprosto rečeno kriminal," meni. Skrbi ga, ker se država s problemi v njej ne zna ali noče soočiti, preganjani so samo tajkuni, ki so na "lepe oči" prejeli kredite, za tiste, ki so jih dajali, pa ne vemo, nekateri so dobili tudi nagrade. Po njegovem bi bilo prav, da se razmere v naši največji banki razčistijo. "Da pridemo do dna, kdo je bil v ozadju, kdo je na koga pritiskal." Radičeva je opozorila, da ne bo mogoče rešiti vseh podjetij. Je pa po njenem smiselno "reševati tista podjetja, ki imajo, čeprav so trenutno v težavah, zdrava jedra".
Po mnenju Janše je eden bistvenih razlogov za gospodarsko krizo pri nas propad številnih podizvajalcev. Velik del gradbenega sektorja bi Slovenija po njegovem lahko ohranila pri življenju z že načrtovanimi naložbami. "S funkcioniranjem pravne države v smislu zagotavljanja plačilne discipline, bi lahko vsaj polovica malih in srednjih podjetij, ki so propadla, še živela," je dodal. Poudaril je, da je krivda na strani politikov. Virant je prepričan, da mora država predvsem poslušati gospodarstvo. "Ko podjetnike sprašujemo, kaj je tisto, kar lahko storimo za njih, so odgovori vedno isti: uredite plačilno disciplino, odpravite sodne zaostanke, davčno nas razbremenite, da bomo lažje poslovali, fleksibilizirajte trg dela." V DeSUS-u se po besedah predsednika Erjavca zavzemajo za državne strateške naložbe. "Slovenija potrebuje v tem trenutku močno vlado, ki ima dober gospodarski program," je poudaril. Koširjeva želi, da bi se prebudilo socialno podjetništvo. "Treba je spodbujati tudi ta del gospodarstva zaradi povezovanja. Veliki so izvozniki, mali pa so tisti, ki jim pomagajo," je dodala. Da je prva naloga politikov, ki bodo prevzeli oblast po volitvah, vrniti zaupanje ljudi v upravljanje države, je prepričan podpredsednik LDS-a Cink. "To je mogoče samo z ukrepi, ki dajejo konkretne rezultate." Kot je še povedal, je v tem mandatu pogrešal iskanje kompromisa. Ovire, ki so pred nami, bodo po njegovem premagovale slovenska inovativnost, znanje in energija, politika pa bo morala dati zgled. "Zelena delovna mesta, vlaganje v trajnostni razvoj, razvoj novih produktov, eneergetski sektor je velik potencial," je nekatere rešitve stranke SMS-Zeleni povzel njen predsednik Kranjc. Veliko je bilo slišati tudi o pomenu zagona lesnopredelovalne industrije, ki bi lahko bila velik potencial, prav tako je večina opozarjala na poenostavitev okolja.
Predsedniki strank o zadolževanju države in rešitvah iz krize
Zadolževanje države je bilo po nekaterih ocenah v zadnjih treh letih bistveno hitrejše kot v preteklosti. Napovedi niso preveč optimistične. Poraja se vprašanje, ali je napoved zgornje meje zadolževanja pri 48 odstotkih realna.
Križanič je povedal, da se je Slovenija bistveno manj zadolžila, kot ostale države v Evropski uniji. Po njegovem smo še vedno varna in stabilna država. Žerjav meni, da bo potrebno varčevanje. Rešitev pa vidi v varčevanju v vseh segmentih javnega sektorja. Poudaril je, da nihče ne sme trošiti več, kot se proizvede. Radičeva je ob tem povedala, da v Zares ne podpirajo množičnega odpuščanja delavcev v državni upravi. Meni, da bi zgolj z naravnim odlivom lahko privarčevali 100 milijonov evrov.
Dotaknili smo se tudi vprašanja, ali so različne državne agencije smiselne. Janša je trditve, da je vlada ustanovila Agencijo za upravljanje kapitalskih naložb države zato, da bi politika ne imela vpliva na gospodarstvo, komentiral z besedami, da odločitve tistih, ki so bili nastavljeni s strani politike, ne morejo biti nepolitične. Dodal je, da gre pri ustanovitvi takšnih agencij zgolj za prelaganje odgovornosti. Rešitev vidi v umiku države iz lastništva državnih družb. Virant je problematiziral predvsem NKBM. Po njegovem je to primer, koliko davkoplačevalskega denarja smo zmetali v bančni sistem, ki je slab. Poudaril je, da slovensko gospodarstvo od tega nima ničesar. Po njegovem je problem bančnega sistema ravno v tem, da po njem „lomasti“ politika. Ta bi se morala po njegovem iz njega umakniti.
Erjavec za rešitev iz gospodarske krize poudarja pomembnost socialnega dialoga in pri tem čim večje soglasje ljudi. Po njegovem bi morala prihodnja vlada tu iskati rešitve, brez tega pa ni mogoče uspeti z nobeno reformo, meni Erjavec. Poudaril je še, da vlada Boruta Pahorja ni imela posluha za socialni dialog. Koširjeva je povedala, da se v TRS zavedajo, da je suverena in avtonomna država lahko samo tista, ki ima dobro gospodarsko zaledje. Zato se ne zavzemajo za to, da bi država morala za vsako ceno izstopiti iz lastništva državnih družb. Poudarila je, da bi bilo dobro, da država vstane lastnica vsaj ene banke.
Cink meni, da je najboljša rešitev, da država v državnih podjetjih obdrži 25 odstotkov in eno delnico lastništva. Po njegovem bi bilo to dobro tam, kjer je to smiselno. Poleg tega je poudaril, da bi bilo bolje, kot se ukvarjati z dokapitalizacijami, ta denar nameniti tistim, ki kaj ustvarijo. Krajnc je opozoril, da kupna moč v Sloveniji pada in da nimamo strategije. Zato bi se morala Slovenija usmeriti v zeleno politiko in zelena delovna mesta. Povedal je tudi, da je veliko rezerv tam, kjer se preveč sredstev pokrade. Novakova pa je poudarila predvsem zaposlovanje. Po njenem je to zelo pomembno. Potrebno je vlagati v tiste investicije, ki spodbujajo gospodarsko rast, še poudarja Novakova.
Afere in korupcija
Slovenija je država korupcije in afer. Zaradi njih je država in politika izgubila ugled. Novakova vidi rešitev za povrnitev ugleda najprej pri politikih samih. Meni, da je se je potrebno držati predpisov in sprejeti odgovornosti za svoja dejanja. Križanič meni, da sodni sistem različnim goljufijam ni kos, ker melje prepočasi. Žerjav vidi rešitev v odvzemu trajnega mandata sodnikom, v uvedbi finančne policije. Prav tako pa bi več pristojnosti podelil računskemu sodišču in protikorupcijski komisiji. Janša meni, da bi bilo za dobro delovanje pravne države potrebno zagotoviti odgovornost sodne veje oblasti. Poudaril je, da mora biti sodnik pri sojenju neodvisen, da pa ne more biti neodvisen pri odločitvi ali naj dela, ali ne. Tako kot Žerjav je poudaril, da je potrebno uvesti verigo specializirane policije in tožilstva, ob tem pa uvesti enoletni rok v katerem mora biti gospodarski spor končan.
Virant meni, da v Sloveniji obstajajo dvojna merila, kar se tiče odkrivanja nepravilnosti v državi, saj so pri njem nekateri takoj reagirali, ko se je izkazalo, da je prejemal nadomestilo, medtem, ko se nekomu, pri kateremu z dneva v dan prihajajo na dan nepravilnosti, ne zgodi ničesar. Na vprašanje, ali bodo v LDS morebiten neuspeh na volitvah pripisovali aferam, v katere je bila tako ali drugače nenehno vpletena njihova predsednica Katarina Kresal, je Cink odgovoril, da pri nas velja, da je oseba nedolžna, dokler se ji ne dokaže krivde. Ob tem meni, da je bila Kresalova pri tem bolj kot ne žrtev medijev, ki so poročali o teh aferah.
Krajnc bi za manj gospodarskega kriminala uvedel metodo transparentnosti in dobro pripravljeno dokumentacijo. Prav tako meni, da bi morali pri projektih, katerim se cena viša, breme nositi izvajalci. Vprašal se je tudi, ali so javni razpisi sploh smiselni. Rešitev med drugim vidi tudi v centralnem naročanju. Koširjeva pa je opozorila, da imajo pri aferah veliko vlogo mediji, ki so rak rana sveta, saj so preveč površni in rumeni. Po njenem nimamo dobrega preiskovalnega novinarstva in dobrega sodstva. Če bi to imeli, bi se različne afere tudi sodno zaključile. Ob tem je poudarila, da bi rada videla, da se prenehata tako orožarska, kot tudi afera Patria.
Nekdanjo ministrico Radićevo pa smo vprašali, ali meni, da bo s pristopom delitve na desne in leve, neumne in pametne, ki je temelj oglaševalske kampanje stranke Zares, prišli v parlament in zakaj so se sploh odločili za takšno komuniciranje. Radićeva je pojasnila, da so želeli s tem pokazati, kakšno je stanje v Sloveniji in opozoriti, da se preveč delimo na takšne in drugačne. Ob tem je prepričana, da se bodo uvrstili v Državni zbor.
