Dr. Andrej Marko Poznič
Odhajajo, da ostanejo
Pahor ima po novem menda manjšinsko vlado. Glede na narcisoidno držo, ki jo kaže kjerkoli more, ga očitno prav malo skrbi (verjetno mora zato vseh ostalih 1.999.999 veliko bolj). Glasovanja v parlamentu mu dajejo prav. Nobena manjšinska vlada na svetu s tako lahkoto ne spravlja skozi svojih zakonov kakor naša. Torej smo v Sloveniji spet nekaj posebnega.
DeSUS
Načelna koalicija 3+1 se je skrhala takoj, ko jim je Erjavec postal odvečna priča njihovih (vladnih) pogovorov. Da Karl ne obvladuje svoje stranke je jasno vsem, razen njegovim volivcem in njemu. DeSUS-ovci so večinoma bolj zvesti zadnjemu partijskemu sekretarju kakor lastnemu predsedniku. A predsednik stranke se noče predati, zato je stranka starcev v navidezni opoziciji.
ZARES
Gregor je menda odšel. Ni odšel, ko je lagal, kajti takrat mu je vsa kontinuiteta dajala »drugo priložnost«, ki jo ne privošči nobenemu pomladniku. Za seboj je potegnil svoje tri gracije, ki so ob odhodu nesramno dobro poskrbele za svoje zveste paže, ki bodo odslej v nedogled vetrili v državni upravi, poskrbele so tudi za kritične ocene njihovih lastnih zakonov in lastnega dela, ki ga sedaj prodajajo kot »ne-svoja«. Mediji in novinarji jim sekundirajo in jih predstavljajo domala kot žrtve demokracije.
Vemo pa, da se ljudje refleksno istovetimo z žrtvami. Smemo to storiti z žrtvami v Srebrenici, ne smemo pa tega storiti s prav toliko tisočimi v Hudi Jami, ki so jih partijski vojaki pobili po drugi svetovni vojni. Slovenski genocid, ki utemeljuje kontinuiteto, ne sme stopiti ob bok Srebrenici in z njimi se ne smemo poistoviteti, kajti potem bi se morda celo zgodilo, da bi se Slovencem zagnusile njihove lastne izbire in bi večno »odhajajoče« in trajno ostale poslali na smetišče zgodovine začenši z zadnjim partijskim sekretarjem.
ZARES v tem trajnem odhajanju igra tako preprosto in prosojno igro, da se človeku kar milo stori. V nekaj letih večno starih obrazov z novim make upom so svojo masko tako umazali z aferami, da jim ni več pomoči. Očitno je, da bomo ZARES zares izgubili in se ga nihče ne bo spomnil. Ostale jim bodo le polne denarnice oplenjene države. Pa še vse je bilo zakonito.
LDS
LDS-ovci so ostali pri Borutu. Njihova pobarvana in brezhibna fasada, mlada predsednica, ima že toliko razpok in masla na glavi, da so ji stari politiki komaj kos. Njim opozicija škodi do te mere, da jih bivanjsko ogroža. Odvisni so od državnih jasli, kajti od liberalnega imajo samo besedo. Sicer pa se gredo »načelnost« in »odgovornost«.
Siamska dvojčka ZARES in LDS igrata usklajeno melodijo, ki jo dirigira nekdo drug. Saj veste, zgoraj omenjeni zadnji partijski sekretar…
»Nepovezani poslanci«
Najbolj čuden pojav v našem parlamentu je poslanska skupina »nepovezanih poslancev«. Kako imajo status poslanske skupine mi ni jasno, ampak v Sloveniji je vse mogoče. Že dve leti se ta skupina krepi. Postaja večja in večja, čeprav strumno podpira vlado in vse njene zablode. Vsi poslanci v tej skupini prihajajo iz vladne koalicije in ji ostajajo zvesti. Ali ne bi bilo bolj pošteno, da bi ostali v matičnih strankah in nehali mešatimeglo? Seveda bi bilo, ampak v Sloveniji je vse mogoče.
Javno mnenje
Mediji so nas že začeli pitati z dvojno hrano, ker se pripravljajo na ponovno osvojitev oblasti s strani »njihovih«. Najprej nam hočejo priskutiti stranke kot take. Saj veste »vsi so enaki«, čeprav dobro vemo, da niso enaki in tako slabo kakor je sedaj ni bilo nikoli, da bi v normalni deželi ljudje samodejno volili vse ostale stranke: SDS, SLS, NSi in SNS. Priloga k priskutenju pa je hvaljenje in čedalje bolj jasna in promovirana zahteva po »nestrankarski stranki«, ki ne bo nič drugega kakor »novi stari obrazi«. V Sloveniji nas je tako malo, da novih obrazov preprosto ni več. Zato je tu že vnaprej jasno, da gre za že videno.
Kaj bi imela npr. stranka »županskih list« novega oz. nestranskarskega? Ničesar. Demokracije ni brez strank. Razne liste so dejansko stranke, četudi pravijo, da ni tako. Bila pa bi to najslabša možnost, ki jo Slovenija lahko doživi, kajti razglašen orkester lokalnih veljakov, ki bi na volitvah dobil kar nekaj glasov, bi za Slovenijo pomenil nič več in nič manj kakor še več kontinuitete. Imeli bi novih Pahorjev, Golobičev, Kresalk, Zalarjev, Širc in Potrat, Krebsovih in Anderličev, Ropov in drugih, kakor jih imamo že od leta 1945.
Da bi končno odšli
Ko je 1990 partija začela »odhajati« iz oblasti, da se je tam usidrala bolj kakor prej, igre še nismo poznali. Danes, 2011, pa jo poznamo in bi jo morali volivci spregledati ter kaznovati. Iz gole politične higijene in instinkta bi jih morali poslati na štiriletno karenteno ven iz parlamenta. V Sloveniji je kaj takega nemogoče, ker imajo SD, ZARES in LDS 90% medijsko podporo (lastnikov in novinarjev samih) in s tem nesluten vpliv na naše mišljenje. Politična igra »priprava na čimprejšnje volitve« se je v hudi poletni vročini že resno začela. Kontinuiteta odhaja, da bi večno ostala.
Čas bi bil, da jih spregledamo in od-volimo.
