Helena, Urška, Alen in Izidor o papeževem obisku na Hrvaškem

Cerkev na Slovenskem | 06.06.2011, 13:29

Obisk papeža Benedikta XVI. so v Zagrebu spremljali tudi sodelavci našega radia Helena Škrlec, Izidor Šček, Urška Hrast in Alen Salihović. Za spletno stran Radia Ognjišče so strnili svoja osebna občutja po srečanju. Vse štiri je obisk prevzel. Kako? Preberite!

Alen Salihović: Prevzame te poseben naboj in človek ne more ostati ravnodušen

Glede poročanja o obisku svetega očeta bi mnogi rekli, da je težko. Pa ni! Zakaj? Navdušenje, ki vlada med ljudmi, te prevzame. Prevzame te poseben naboj in človek ne more ostati ravnodušen. Pesem, zbrana molitev in nepopisno veselje, ki spremljajo prihod belega avtomobila s preprostim človekom, ki skromno a pomenljivo naredi križ, je vse prej kot samo dogodek. Mnogi ga sicer želijo ujeti v fotograf a z drugo roko s ponosom in globoko vero sprejemajo blagoslov Petrovega naslednika na zemlji.

Predvsem posvetni mediji so poročali o papeževem obisku kot o obisku nekoga, ki je pozdravil skorajšnjo vključitev Hrvaške v EU, le redki pa so o tem poročali kot o obisku, s katerim je Cerkev na Hrvaškem želela vernike utrditi v veri. Pa jim je to uspelo? Več tisoč vernikov, ki je papeža pozdravljalo ob poti, 50.000 mladih, ki so polni navdušenja s pesmijo in molitvijo papežu pripravili tudi zanj nepozaben večer, 400.000 vernikov pri nedeljski sveti maši, več tisoč prostovoljcev. Če vse to prenesemo v nekaj deset tisoč molitev, želja, solz in prošenj ter zahval Bogu, da je bila njihova država deležna tolikšne milosti, da jo je papež obiskal kar štirikrat - trikrat Janez Pavel II. in sedaj še Benedikt XI., je zgovoren podatek, da jim je uspelo.

Menim, da nam podatki o spremljanju obiska, če ne štejem tisočih, ki so ga - tudi v Sloveniji - spremljali preko hrvaške nacionalne televizije, dajejo jasno vedeti - papež jih je dvignil, a njihova osebna vera bo morala ta duhovni in osebnostni dvig nadaljevati sama.

Oče, pri katerem smo se konec tedna zbrali njegovi „sinovi in hčere“, nas je spodbudil: „Vse naše življenje je pot proti Edini in Troedini ljubezni, ki je Bog; tako lahko živimo v gotovosti, da ne bomo nikoli zapuščeni.“

To sporočilo ni samo za naše južne sosede, ampak za vse, ki verjamemo, da naš korak usmerja On. Mojega je tudi v Zagreb in vesel sem, da ga je!

Helena Škrlec: Benedikt XVI. je oseba, ki zna poiskati prave besede ob pravem času

Spremljanje papeževega obiska na Hrvaškem je bila nepozabna izkušnja, ki je v meni pustila velik vtis. Ne gre le za besede svetega očeta o družini, vrednotah, ki v tem času vse bolj izginjajo v pozabo, in prijateljstvu, ki ga vsem ponuja Jezus. Te pravzaprav niso bile namenjene le hrvaškim vernikom, ampak vsem, ki so pripravljeni sprejeti papeževe besede, jih uresničevati v svojem življenju in širiti naprej.

Obisk je bil velika milost, so v pogovorih z nami omenjali številni verniki. Mnoge, tudi papeža, je ganila tišina, ki je zavladala na osrednjem zagrebškem trgu med molitvenim bdenjem mladih, ko je marsikdo na kraju, kjer ne potihne vsakodnevni vrvež, slišal petje ptic. Ni jih malo, ki so omenili, kako je obisk pretresel hrvaškega predsednika Iva Josipovića, ki sicer ni veren, a se je udeležil vseh srečanj in ni opravil le protokolarnih obveznosti. Nekdo je omenil, da še ni videl, da bi imel takšno tremo, kot jo je imel, ko je na letališču pozdravil svetega očeta. Spet drugi je dejal, kako prevzet je bil predsednik med že omenjenim trenutkom tišine na trgu bana Jelačića.

Pravzaprav je ta dogodek pokazal, kako čustven narod so Hrvati in kako se ne sramujejo pokazati ne solz, ne smeha, ne vere. Tako ženske kot moški, tako starejši kot mladi. Nemalokrat je bilo slišati mlade, ki so vzklikali: Papež, radi te imamo. Preprosto, iskreno. In res ganljivo. In ko slišiš, kako se je vseh dotaknila papeževa beseda, kako so jo vsrkali vase, kako jo bodo ponesli na svoje domove in se trudili biti boljši … Res so potrebovali ta obisk, kot je povedala ena od vernic. In res je Benedikt XVI. oseba, ki zna poiskati prave besede ob pravem času, kot je dejal eden od mladih.

Spremljanje papeževega obiska v vlogi novinarke je bila torej tudi zelo odgovorna naloga - papeževo sporočilo hrvaškim vernikom prenesti tudi Slovencem in prek radijskih sprejemnikov pričarati vzdušje, ki smo mu bili priča. Upam, da nam je to uspelo.

Urška Hrast: Dotaknila se me je njihova gorečnost, njihova neomahljiva vera, pogum, da izkazujejo svojo versko pripadnost

Na papežev obisk v Zagrebu sem odhajala brez posebnih pričakovanj, saj je bilo zame prvikrat, da sem se srečanja s svetim očetom udeležila delovno, tj. kot ena izmed številnih novinarjev, ki bodo pokrivali ta dogodek. Prav ta misel, da bomo slovenskim poslušalcem (in seveda vsem ostalim po svetu, ki poslušajo Radio Ognjišče) skušali prenesti pristnost vzdušja in vsebine papeževih nagovorov, me je navdajala z veliko odgovornostjo. Trudili smo se, da bi kanček tega, kar smo mi začutili na zagrebških ulicah in hipodromu, doživel čim večji krog ljudi. Upam, da nam je uspelo.

Čeprav je šlo tudi za političen dogodek, je bila zame v ospredju pastoralna nota. Čutiti je bilo, da se Hrvati veselijo, ker se je Benedikt XVI. sestal tudi z državniki in podprl prizadevanja države za vstop v Evropsko unijo. Bolj kot to pa se me je dotaknila njihova gorečnost, njihova neomahljiva vera, pogum, da izkazujejo svojo versko pripadnost. „Bi si mi upali takole vzklikati 'Papa, mi te volimo!', ko bi nas obiskal v Sloveniji??!“ je bilo moje prvo vprašanje, ko je završala množica mladih v središču mesta. Vsi trije, Helena, Alen in jaz smo se le nemo spogledali. Zagotovo pa te taki prizori opogumljajo, da se zaveš, da si prihodnost družbe in Cerkve. Da se ne smeš vdajati malodušju. Da mora biti naše življenje utemeljeno v Kristusu, zato, ker nam le On lahko pokaže pravo pot. In sveti oče „te spet opomni“, da moraš hvaležno sprejeti vero kot duhovni dar in da se je pri izgradnji svojega življenja „pametno“ naslanjati na vero in na Boga. Dar vere se mora začeti v družini, sicer postane pot za mlade mnogo daljša, če želijo osmišljati svoje življenje po Njem. Od tod tudi papežev poziv, da je krščanska družina v družbi potrebna bolj kot kdajkoli prej.

Upam, da so poslušalci in obiskovalci spletne strani dobili vsaj približno izkušnjo tistega, kar je pretekli konec tedna doživljalo toliko tisoč Hrvatov ob srečanju s Petrovim naslednikom – bodimo pogumni pričevalci vere!

Izidor Šček: V takem vzdušju se zares lepo in dobro dela!

Papežev obisk na Hrvaškem mi bo ostal za vedno v čudovitem spominu. Ravno dovolj dežja, da je papež prinesel sonce in ravno dovolj hrupa, da so minute globoke tišine na molitvenem bdenju pokazale, da mladi še vedno mislijo resno glede vere ter se znajo zazreti sami vase. In presenečenje nad globokimi in navdušenimi izjavami mladih po končanem bdenju me je držalo še dolgo pokonci. V takem vzdušju se zares lepo in dobro dela!

Lahko rečem, da je bilo vse delano s srcem in na krilih doživetja ob srečanju papeža z mladimi. In kdo bi zameril utrujenim in zaspanim upravljalcem tiskovnega središča, ki so nas krepko čez polnoč še vedno gledali, kako strmimo v računalnike in zavzeto delamo... Zjutraj pa navsezgodaj zopet v nova doživetja, ki jih lahko prinese le skoraj 400 tisoč glava množica, sonce in papež. Pot domov je minila skoraj v tišini. Vtisi, premlevanje papeževih besed in utrujenost so naredili svoje, a danes smo zopet pripravljeni na nova doživetja!