Psi zatulili, karavana gluha!

| 07.06.2011, 09:50

Ah, najbolje je povedati resnico. Kar takoj, na začetku. Za pisanje komentarjev nisem ravno talent. Znanja, ki bi mi pomagalo pri kovanju misli o aktualnostih vsakdana, nimam v izobilju. Od politike in gospodarstva imam najraje šport, kulturo in zabavo. Tule, pri komentarju, pa verjetno večina pričakuje kritični odmev na razmere v državi. V tem tednu gotovo!

No, in glej ga, zlomka, vrsta pri pripravi komentarja je padla name ravno v času po super referendumu. Ko sem pred časom modro zrl v seznam avtorjev rubrike, sem si rekel: „Še dobro, da nisem na vrsti pred referendumom, takrat bi moral analitično pregledati kaj pravijo tisti ki so “za“ in kaj menijo oni, ki so „proti“ … Po referendumski nedelji bo gotovo lažje.“

Računal sem na velike spremembe, na odločitve, ki jih bodo gospodje in gospe na vrhu potegnili, ko jim bo ljudstvo povedalo svoje. V svoji nerazgledanosti namreč nisem niti podvomil v to, da ne bodo izžvižgani. Saj vendar živim med ljudmi, med tistimi, ki se jih zakoni dotikajo in so v zadnjem času precej besni, razočarani, kritični, užaljeni! Ja, in? No, gospodje, ki so bili primorani svoje delo postaviti pred ljudi, kaže, živijo nekje drugje. Čeprav so ankete kazale, da „ne bo šlo skozi“, so upali. Trudili so se na vse pretege. Pa ni šlo!

In tako bi danes lahko imel malo lažje delo. Referendumi padejo, vladajoča garnitura odstopi, trenutno brezvladje daje nekaj manevrskega prostora za misel komentatorja, iskanje novih rešitev pa še več … Aja? Kje pa? Pri nas ne! Nič pretresljivega se ni zgodilo. Zakoni so sicer dobili kar dvotretjinsko nezaupnico, a z vlado in odgovornimi to pravzaprav sploh ni povezano. Ne, kje pa! Ne bodo metali puške v koruzo, lepo vas prosim. Saj ima puška še toliko slepih nabojev. Slepih? Včasih so pravi in z njimi delajo pošteno škodo.

Mnogi so modrovali, da bodo s svojim „proti“ povedali kaj si mislijo o vladi. A vlada, njihovega „proti“ pač ni razumela tako. Ne, politiki namreč že od nekdaj obvladajo prirejanje kakršnihkoli izidov v svojo korist. Že nekaj volitev smo imeli, po katerih so bili vsi zmagovalci. Vsi po vrsti so dosegli celo več, kot so pričakovali in izidi, čeravno negativni, vedno znova kažejo pot v svetlejšo prihodnost. Puške pač ne mečejo v koruzo nikoli. Saj so najboljši! Trenutno najboljši za premagovanje čeri, ki prihajajo. Ojoj!

Pa gre spet vse po starem. Eni na enem bregu, drugi na drugem. Ko sem v nedeljo zvečer pregledoval naslove spletnih portalov pa sem odkril presenečenje. Uau, pisalo je „Turk trdi, da bi moral Pahor odstopiti!“ Kaj? Zvesti zaščitnik je spregledal? Preberem še enkrat. Ja, piše „Turk: Pahor bi moral odstopiti!“ No, pa pogruntam: hudir je v malenkostih. In ta malenkost se je tokrat pokazala v obliki nemških pikic nad u – jem. Turk ni Türk in Türk ni Turk. Eden je politični analitik, drugi pa predsednik države. In politiki, predsedniki, ministri, poslanci, pač niso analitiki. Oni delajo, analizirajo pa drugi. Vprašanje je le, kdo bolje vidi kam nas pelje njihovo delo.

In čeravno se nam zdi, da smo psi zalajali, zatulili na ves glas, karavana pa se na to ne ozira in gre naprej, se je nekaj drobnih znamenj, da so nas slišali, le pokazalo. Nekaj izjav mojstrov besed:

Predsednik Türk: "Treba bi bilo razmisliti, kako hočemo razvijati našo domovino, kakšno prihodnost hočemo.“ Zanimivo, kaj? Človek bi mislil, da odgovorni to počno. Zaradi mandata, ki smo jim ga zaupali in denarja, ki jim ga nakazujemo.

Franco Juri, Zares: „Rekonstrukcije se je treba lotiti pri vrhu, pri vodji vlade!“

Zoran Janković: „Podpiram predčasne volitve!“

Vem, trditve so vzete iz konteksta, imajo misel pred seboj in razlago za njimi. Pa vendar, precej nenavadne se zdijo. Morda se je pa le začelo in bodo odgovorni slišali lajanje psov, ustavili karavano ali pa se vsaj dobro vprašali kam jo peljejo.

Tako, nekaj skrbi sem povedal naglas, nekaj dvomov prenesel na poslušalce, komentar končal. In, ker se hitro učim, neumnosti še prav posebej, naj končam v slogu prvega ministra. Preklicujem kar sem dvomil na začetku! Spoznal sem (prosto po Pahorju) „da približno vem kaj se utegne zgodit' v Sloveniji in zlasti v mednarodni skupnosti v naslednjih letih in vam moram rečt' nekaj zelo nečimrnega. Mislim, da sem najboljši komentator za to, da speljem poslušalke in poslušalce skozi čeri, ki prihajajo. Če ne bi menil tako, bi se zaradi strahu ali pa zaradi spoznanja svoje nesposobnosti, sam umaknil in ne bi spisal komentarja!“

Pomaga! Res, samozavest pomaga! Dvignjene glave vam, spoštovane poslušalke, cenjeni poslušalci, kličem: „Najboljši ste. Vztrajajte!“