Papež v Benetkah; 2011
Papež v Benetkah o veselju, upanju in ljubezni
Cerkev po svetu |
Papež Benedikt XVI. se drugi dan apostolskega potovanja v severovzhodni Italiji mudi v Benetkah. Dopoldne je v parku San Giuliano v Mestrah vodil slovesno evharistično bogoslužje, pri katerem je sodelovala nepregledna množica vernikov, približno 300.000 vernikov, zastopnikov raznih dobrodelnih združenj in pripadnikov katoliških gibanj, ki poživljajo dejavno krščansko zavzetost na prostranem območju Benečije.
Papež Benedikt XVI. je vsebino svojega nagovora med sveto mašo naslonil na evangeljski odlomek današnje 3. velikonočne nedelje, ki govori o učencih iz Emavsa, ki žalostna in obupana odhajata iz Jeruzalema. Srečanje z vstalim Kristusom pa v njiju povzroči spreobrnjenje, ki ju napolnil z novim upanjem in ju odpre za širše občestvo vere. Ob tem sveti oče ugotavlja, da je krščansko spreobrnjenje tudi in predvsem vir veselja, upanja in ljubezni in ne zlasti napor in odpoved. Tudi dandanes se človek zaradi številnih težav in strahu pred drugimi, lahko potaplja v dvom, žalost in razočaranje. Vendar je potrebno, po besedah svetega očeta, dovoliti Jezusu, da nas pouči, da nam vrne pogled vere in nam pomaga videti vse in vsakogar z Božjim pogledom, v luči njegove ljubezni in v medsebojni povezanosti.
Ob koncu slovesnega evharističnega bogoslužja je papež Benedikt XVI. znova spregovoril. V opoldanskem nagovoru je posebno pozornost namenil vlogi Marije, Matere Vstalega. Poudaril je, da je njena povezanost s Kristusom tako močna, da kjer je navzoč Sin, tudi njena prisotnost ne more manjkati. V njej odseva Kristusovo prežarjeno obličje in če smo z njo tesno povezani, nas ona vodi k Sinu.
Sveti oče je nato spodbudil, naj se v tem velikonočnem času pustimo osvojiti vstalemu Kristusu, saj se v njem začenja novi svet ljubezni in miru, po kakršnem hrepeni sleherno človeško srce.
Ob koncu je papež Benedikt XVI. opozoril še na Marijino vlogo v oznanjevanju vesele novice evangelija. Prosil jo je, naj podpira apostolske napore duhovnikov; naj pričevanje redovnikov in redovnic napravlja rodovitno; poživlja naj vsakdanje oznanjevanje staršev ob prvem oznanilu vere svojim otrokom; razsvetljuje naj pot mladim, da bi z zaupanjem stopali po poti vere njihovih očetov; napolnjuje naj s trdnim upanjem srca ostarelih; s svojo bližino naj tolaži bolne in trpeče; krepi naj delo številnih laikov, ki aktivno sodelujejo pri poslanstvu nove evangelizacije.
Današnje dopoldansko dogajanje ob svetem očetu v Benetkah lahko povzamemo s povabilom, ki ga je izrekel že med sveto mašo bo koncu homilije, ko je spodbudil: „Bodite sveti! Postavite Kristusa v središče svojega življenja!“ Priprošnji Marije, Matere Vstalega in Matere Cerkve, je izročil vse nas.
