Vloga papeža Janeza Pavla II. je za evropsko družbo neprecenljiva
Slovenija | 27.04.2011, 07:27
V tem tednu se tudi na Radiu Ognjišče pripravljamo na beatifikacijo papeža Janeza Pavla II. v torek, 27. aprila smo v kratkih pogovorih spregovorili o tem, kako je vplival na evropsko družbo in spreminjal ne le njeno ampak tudi svetovno zgodovino.
Ljubljanski nadškof metropolit dr. Anton Stres je spregovoril, kako se je v času papeževanja Janeza Pavla II. spreminjal zemljevid Evrope. Papež je imel zaradi jasnih načel velik vpliv v svetu in je zaznamoval naš čas: “Zgodovina Evrope bi se najbrž odvijala drugače, če ne bi prav on postal papež. Z Janezom Pavlom II. je družbeni nauk katoliške cerkve doživel veliko prenovo. Napisal je veliko socialnih okrožnic, ki so temeljile na človekovih pravicah. On je postavil idejo človekovih pravic v središče svojega nauka. Imel je jasno stališče do liberalizma, komunizma, njegova načela so bila jasna in so imela velik vpliv na Cerkev v Evropi. Zato je tudi izredno podpiral naša osamosvojitvena prizadevanja.“
Papež Janez Pavel II. se ni nikoli boril proti, ampak za
Slehernemu človeku dajeta pečat mladost in kraj, v katerem se je rodil. Tudi papeža Janeza Pavla II. je zaznamovala rodna Poljska, saj je že v domovini pokazal čut za človeka in njegove pravice, ki so bile zaradi komunističnega režima zatirane. Kapucin in zgodovinar p. dr. Metod Benedik je poudaril, da je bila njegova veličina v tem, da se nikoli ni boril proti nečemu ampak za: za svobodo človeka, za temeljne človekove svoboščine, za življenje.
Dejstvo, da je bil papež Janez Pavel II. po rodu Poljak, je najbrž že samo na sebi pripomoglo, da je bil sočuten in zavzet za reševanje družbenih problemov, predvsem pa narodov, ki so trpeli zaradi totalitarnih režimov, je v pogovoru povedal minister za obrambo v času osamosvojitve Janez Janša. Poudaril je, kako pomembna je bila takrat vloga papeža Janeza Pavla II., ki je med prvimi priznal Slovenijo, medtem ko je zahodni svet še vedno želel združeno Jugoslavijo.
Smo si pred 20 leti predstavljali, da bo vloga Cerkve v slovenski družbi tako osovražena? „Kljub temu, da se je Slovenija demokratizirala, so se institucije, vsi ljudje, ves inštrumentarij, ki je gojil sovraštvo do Cerkve, ostali. Za nekaj časa se je to potuhnilo, potem pa začelo delovati na podlagi istih metod, tudi z istimi mediji. Taka dolgotrajna kampanja ima učinke,“ je odgovoril Janez Janša.
„Papež Janez Pavel II. spada zagotovo med trojico ljudi, ki so Sloveniji najbolj pomagale k mednarodnemu priznanju,“ pa je v pogovoru za naš radio o prizadevanjih Janeza Pavla II. za odpravo komunizma povedal predsednik osamosvojitvene vlade Lojze Peterle. S skoraj blaženim papežem se je sestal kar devetkrat, na srečanja pa ima zelo lepe spomine.
Bil je romar sveta
Postopek za beatifikacijo papeža Janeza Pavla II. se je izjemoma začel že pred iztekom predpisanega petletnega roka po njegovi smrti. Med letoma 2005 in 2007 je potekal škofijski postopek za ugotovitev njegovih kreposti in čudežev. Leta 2009 je medicinska komisija pri Kongregaciji za zadeve svetnikov že ugotovila čudežno ozdravitev Parkinsonove bolezni pri redovnici Marie Simon-Pierre. Na tej osnovi je komisija kardinalov omenjene Kongregacije 11. januarja 2011 soglasno sprejela mnenje medicinske stroke ter ozdravitev potrdila za čudežno. A papež Janez Pavel II. ni edina izjema. O tem je spregovoril kapucin p. dr. Metod Benedik in spomnil na bl. Mati Terezijo.
Papež Janez Pavel II. je v času svojega pontifikata opravil 146 pastoralnih obiskov po Italiji in 104 mednarodna apostolska potovanja. Opravil je 38 uradnih obiskov pri političnih oblasteh ter imel 737 zasebnih avdienc s predsedniki držav ter 245 avdienc s predsedniki vlad. Slovenijo je obiskal dvakrat: prvič od 17. do 19. maja 1996, drugič pa 19. septembra 1999, ko je v Mariboru za blaženega razglasil škofa Antona Martina Slomška (1800–1862). Zakaj so bila njegova potovanja tako pomembna? „Bil je romar sveta, on je poznal svet, njegove stiske,“ je povedal p. dr. Metod Benedik.
Papež Janez Pavel II. Je imel velik vpliv na družbene spremembe, med mnogimi poimenovanjih si sveti oče zasluži tudi naziv ponovnega združitelja Evrope. V današnjih kratkih prispevkih smo izpostavili njegovo prizadevanje za svobodo človeka, ki si zasluži življenje v pravični družbi.
