Urednica oddaje Vesna Sever
Prišel bode velki teden
Slovenija | 23.04.2011, 18:00
Na velikonočno soboto smo za oddajo iz cikla Pevci zapojte, godci zagod'te iz našega glasbenega izročila poiskali pripovedne pesmi in napeve, vezane na predvelikonočni čas.
V velikonočnem času, času premišljevanj in molitev, so se v vsakem kraju na Slovenskem malo drugače pele rožnovenske pesmi. Postne pesmi so polne svetopisemskih pogledov na Jezusovo trpljenje in Marijino svetost. V tem času so se pele »ta žalostne«, mrliške ljudske pesmi, ki v ljudskem izročilu sodijo med najstarejše pomnike izročila. Dve takšni so zapeli pevci iz Zagorice na Dolenjskem.
Varianto postnega napeva z nabožnim, svetopisemskim besedilom, ki sodi v vrsto ponavljajočih pesmi, pri kateri se v vsaki kitici spreminja samo zadnji verz, so zapeli pevci iz Luč v Savinjski dolini. Vsebina sodi med motive iz žalostnega dela rožnega venca, ki je v molitvi najbolj razširjen del domače pobožnosti postnega časa.
Napev o mladem mežnarju, po katerega je prišla bela smrt, in eno najbolj razširjenih balad na Slovenskem, o smrti nune zaradi ljubezni, ki se dotika usode mnogih deklet, ki so jih starši proti njihovi volji dali v samostan, so zapeli pevci iz Tepanj. Pripovedno pesem o graščakovem vrtnarju so zapele pevke s Tinja. Legendarno pesem o Adamu in Evi, o prvem grehu, so zapeli pevci Folklornega društva Rožmarin iz Dolene. Primer obsmrtnice, prvotno mrliške pesmi, ki se je sčasoma preoblikovala v pripovedno pesem sta zapeli mama in hči, Romana in Ana Črnko z Gradišča na Kozjaku. Na Gornjem Seniku v Porabju smo posneli pesem o žalostni usodi treh sinov in svetem Bernardu, ki sreča Marijo. Napev Stoji, stoji, Ljubljanca pa pri pevcih s Svete Ane, na severnem delu Osrednjih Slovenskih goric.
V oddaji so se oglasili še pevci z Jesenic na Dolenjskem, Zagoriški fantje ter Malčka Jelen in Lojzka Jezernik iz Šentilja pri Velenju.
