VIDEO: Granda, Štuhec, Krkovič, Omerza in Šter o stanju duha v državi

Slovenija 11. 03. 2011, 02:35 |

Prva javna radijska oddaja Slovenskih 20 s katero se na Radiu Ognjišče pridružujemo praznovanju 20. obletnice slovenske samostojnosti je v Domu svetega Jožefa v Celju navdušila tako goste kot vse prisotne, med njimi je bil tudi celjski škof Stanislav Lipovšek.

Svoja razmišljanja so na temo Slovenija včeraj, danes, jutri soočili teolog dr. Ivan Štuhec, nekdanji vodja Manevrske strukture narodne zaščite brigadir Tone Krkovič, nekdanji minister in pravnik Andrej Šter, publicist Igor Omerza ter zgodovinar dr. Stane Granda.

Šter: A imamo še entuziazem in voljo, ki je potrebna za spremembe?

Pravnik Andrej Šter je stanje v današnji družbi opisal z naslednjimi besedami: „Imamo popolno nezaupanje v politiko, ki ga širijo prav tisti, ki od politike dobro živijo. Skoraj ne vemo, zakaj smo šli na pot samostojnosti in pri tem ni nevarna jugonostalgija ampak je nevaren globalizem. Civilna družba se je povampirila. Medijski prostor še nikoli

v mojem 53 let dolgem življenju ni bil tako zaprt in tako enoumen. Naša država se ni sposobna pridružiti in implementirati evropski deklaraciji o obsodbi totalitarnih režimov in še naprej zlorablja boj slovenskih partizanov kot zastor za zakrivanje revolucije in bratomornega nasilja. Beseda patriotizem je skoraj da zmerljivka, saj nihče več v to ne verjame. Družina in vrednote povezane z narodnim obstojem so izpostavljene resni in organizirani grožnji. Celi družbeni podsistemi, če omenim samo pravosodje in sodstvo, deluje v prid razgradnji vrednot in zaščite parcialnih sistemov vplivnih elit. A imamo še entuziazem in voljo, ki je potrebna za spremembe? A imamo še vero? A bomo imeli srečo, ko jo bomo potrebovali? To so ta prava vprašanja! In videti polno dvorano me navdaja s tem, da mogoče da!“

Omerza: Žal bo potrebno še veliko časa, da bo Slovenija postala socialno, ekonomsko in politično poravnana z najrazvitejšimi evropskimi državami

Publicist Igor Omerza pa je spomnil, da so bili največji potencialni naroda zatrti doma in v tujini. „V demokratizacijo in osamosvajanje smo šli z evforijo, saj smo bili generacija slučajno in srečno izbrana, da doživimo zgodovinski in neponovljivi vrhunec Slovenije. Zato je bilo razočaranje nad funkcionarjem države in lastninjenjem in nizko politično kulturo slovenskega strankarstva toliko večje in še traja. Ne bi rad danes opravičeval tega stanja, toda veliko je k temu v zadnjih letih prispevala tudi neverjetno globoka ekonomska kriza. Žal pa bo potrebno še veliko časa, da bo Slovenija postala socialno, ekonomsko in politično poravnana z najrazvitejšimi evropskimi državami, kajti globoke luknje, ki je bila od leta 1945 do 1990 vkopana v slovensko telo ne bo mogoče zakopati kar še nekaj let. 45 let smo živeli v režimu, ki je naredil iz mnogo Slovencev ovaduhe, ostale pa je prestrašil. Največji potenciali naroda so bili zatrti doma in v tujini. Z razbitjem družinskega in zasebnega podjetništva in z vzpostavitvijo utopične in zato neučinkovite ekonomske strukture smo izgubili korak z našimi zahodnimi sosedi. Vendarle sem optimist in pričakujem dolgoročno dvig države na raven tistih, ki so lahko od leta 1945 naprej v Evropi delovali odprto in svobodno.“

Granda: Tisti, ki so si pod komunizmom upali samo razmišljati o slovenski samostojnosti so bili pod njim najbolj brezobzirno preganjani

Zgodovinar dr. Granda pa je posebej poudaril, da moramo Slovenci v Slovenski državi živeti po slovensko. „To v bistvu pomeni, da se v njej nihče ne sme čutiti tujca in nezaželenega zaradi svojega prepričanja. Temeljni kriterij je odnos do slovenstva in temu mora biti vse podrejeno, sedaj pa mnogi in organizirano pogojujejo aktivno slovenstvo kot pripadnost slovenski državi s čaščenjem totalitarizma. Partizanščina kot je bila zamišljena in vodena kot celota nikoli ni peljala v slovensko samostojnost, čeprav so si jo nekateri partizani predstavljali kot cilj svojega samožrtvovanja. Tisti, ki so si pod komunizmom upali samo razmišljati o slovenski samostojnosti so bili pod njim najbolj brezobzirno preganjani. Temeljno sporočilo slovenske osamosvojitve za boljši jutri je v bistvu samo eno: Prizadevati si kot aktivni državljani za slovensko demokracijo, ki ne vsebuje samo načel političnega sožitja in enakopravnosti različno mislečih, pravne države in spoštovanje temeljnih moralnih norm ampak predvsem to pomeni odgovornost nas vseh za obstoj naše slovenske države in to v smislu uresničevanju tistega za kar smo se odločali pred 20. leti.“

Štuhec: Stanje duha v katerem se trenutno nahajamo je žalostno, zaskrbljujoče

Teolog dr. Ivan Štuhec je na javni radijski oddaji v Celju posebej omenil dolgotrajno sprejemanje zakona o verski svobodi. „Da smo se skozi 20 let morali tako trdo boriti, da smo končno dobili zakon o verski svobodi pod prejšnjo vlado tega si seveda v 90. letih niti približno nisem prestavljal. Moja izkušnja v 90. letih je bila: Vsi, ki mislimo dobro, vsi, ki mislimo demokratično in pluralno ne glede na to ali smo liberalci, socialisti, katoličani, ali kdorkoli že, pač vsi, ki želimo svobodno Slovenijo, bomo od zdaj naprej družno, skupaj delali in gradili našo domovino. Vse to po 20. letih ugotavljamo ni tako in se je obrnilo zelo drugače. Stanje duha v katerem se trenutno nahajamo je žalostno, je zaskrbljujoče in na nek način terja verjetno on nas vseh, da se bomo morali zbuditi in narediti še eno osamosvojitev in to je osamosvojitev našega duha, naših misli in našega načina razmišljanja o tem: Kdo je Slovenija, kaj je Slovenija, kakšna je njena zgodovina, kakšna je njena zdrava preteklost in kakšna je njena bolna preteklost? Kajti ta bolna preteklost nas bremeni in dokler je ne bomo ozdravili tako dolgo bomo od nje vsi imeli infekcijo.“

Krkovič: Nehajte nas po dolgem in počez obtoževati in blatiti naše dobro ime

Brigadir Krkoviča pa je izrazil skrb predvsem zaradi tega, ker mladi danes zelo malo vedo o časih slovenskega osamosvajanja, za kar krivi državo in njen šolski sistem, ki temu delu zgodovine daje veliko premalo prostora. Čeprav po njegovem v Sloveniji danes ni vse slabo, pa je vseeno menil, da je več slabega kot dobrega, nad čemer se je potrebno zamisliti. Glede trgovine z orožjem pa je dejal: „Uspeli smo orožje pridobiti zato, da smo se leta 1991, ko je prišlo do dejanske odkrite agresije tako učinkovito uprli in dosegli cilj brez katerega ne bi bilo osamosvojitve.“ Glede zgodbe o slovenskem orožju, razorožitvi in oborožitvi pa je Krkovič poudaril: „Predvsem oboroževanje Slovenije po razorožitvi je veličastno, je vsega spoštovanja vredno dejanje. Zato pozivam, dajte se že enkrat oglasiti tisti, ki imate pri tem res kaj povedati, povejte kaj veste in kar boste rekli tudi dokažite, kajti po 20. letih je resnično čas za dokaze in ne za pravljice. Nehajte nas enkrat po dolgem in počez obtoževati in blatiti naše dobro ime. Za sebe govorim, jaz nisem nič slabega naredil, mene nihče ni obsodil za en ukraden svinčnik in prosim, če kdo kaj ima naj to naredi ali pa naj s tem neha. Tega si ne zaslužimo!“