Nova kulturna dvora v Murski Soboti uradno odprla svoja vrata

Slovenija | 08.02.2011, 20:00

Mestna občina Murska Sobota je po 56 letih prvotne otvoritve Kina PARK dobila novo večnamensko gledališko dvorano. Svoja vrata je uradno odprla prav na kulturni praznik. Na otvoritvi je nastopila skupina Eroika, podelili pa so tudi nagrade Mestne občine Murska Sobota za kulturne dosežke.

Novo kulturno dvorano v Murski Soboti sestavljalo delno obnovljeni nekdanji prostori Kina Park in dograjeni novi del, ki zajema predvsem sprednji del dvorane, kjer je oder. Ob otvoritvi nove dvorane je župan Anton Štihec za naš radio povedal: "Ta dvorana deluje že nekaj časa. 20. decembra 2010 smo dobili uporabno dovoljenje in takoj smo začeli koristiti dvorano v smislu, da so se določene prireditve v njej že izvajale. Zdaj pričakujem, da bo teh prireditev vedno več in da bodo, glede na to, kakšne pogoje imamo zdaj z velikim odrom, z najsodobnejšo scensko razsvetljavo, z vsem ostalim kar gledališka dvorana kot taka mora imeti, tudi druge profesionalne gledališke skupine prihajale v večjem številu v našo sredino. Da ne bo potrebno iti v Maribor, Celje, Ljubljano ali kam drugam na takšne predstave. In to bo seveda koristilo, ne samo občanom naše občine, ampak tudi širši regiji. Zato se tega veselim. Moram pa povedati, da je ta del dvorane, ki je v celoti na novo zgrajen, res zgrajen po najvišjih standardih, tudi z najsodobnejšo opremo, in bo omogočal res prave užitke, tako za oči kot za ušesa, teh različnih predstav, ki bodo prišle v našo sredino."

Dvorana že naletela na številne pohvale

Županove besede o dvorani je potrdila tudi programska vodja Duša Škof, ki je med drugim poudarila, da so tehnične ekipe profesionalnih gledališč, ki so si dvorano že ogledale, pohvalile njeno strukturo, razmerja in opremo. "Doslej so si to dvorano ogledale tehnične ekipe skoraj vseh slovenskih gledališč, razen koprskega, ki je od nas najbolj oddaljeno, in so prav navdušene. Slišimo celo takšne superlative, kot najboljša gledališka dvorana v Sloveniji v tem trenutku, najboljše opremljena, premišljena, v smislu vsega tega, kar je za eno gledališko dvorano potrebno: od dovoza, tehnike, dovolj velik oder, pravilno razmerje med odrom in avditorijem, zagotovljena je udobnost, dobra vidljivost, slišnost, dosti enakovredni sedeži, tehnologija, svetlobno lučni park. Skratka, slišimo same pohvale, brez izjeme." Duša Škof je poudarila tudi pomen dvorane in njen vpliv na program. "Dvorana pomeni neprimerno boljše pogoje za gostovanje veliko večjih, zahtevnejših projektov s področja gledališča, plesa in koncerta. To pa seveda pomeni neprimerno boljšo izbiro vseh omenjenih vsebin. Ljudje imajo končno zares dostop do kulturnih vsebin, do tega, kar jim v bistvu zagotavlja ustava. Končno. Ker nas je do zdaj ta naša mala grajska dvorana, ki je imela oder malo večji od povprečne slovenske dnevne sobe, strašno omejevala pri izboru tega, kar smo lahko gostili, in seveda za vse ljubitelje kulture v izboru tega, kar jim je bilo ponujeno," je dejala.

Zakaj nova dvorana šele zdaj?

Programski ustvarjalci kulturnih vsebin so se v preteklosti trudili po svojih najboljših močeh, a kljub temu niso uspeli pripeljati v Mursko Soboto scensko zahtevnejših predstav, koncertov in prireditev, saj jim tega niso omogočali pogoji dvorane. Iz takšnih razlogov so se tisti največji ljubitelji kulture odpravljali na določene predstave v večja slovenska mesta ali v Lendavo, kjer so dobili novo kulturno dvorano že leta 2004. Zato smo župana mestne občine Murska Sobota Antona Štihca izzvali tudi z vprašanjem o času, ki je bil potreben, da je kulturna prestolnica Pomurja dobila takšno dvorano in o vzrokih za to. "Večina občanov iz Mestne občine Murska Sobota in okoliških občin je obiskovala grajsko dvorano v Murski Soboti, kjer smo imeli kulturne abonmaje. Vendar je del teh gledalcev zahajal včasih tudi v Lendavo na posamezne predstave. Tudi sam osebno sem šel večkrat v gledališko dvorano v Lendavo, ko so bile tam dobre vsebine oziroma dober program. Tako da lahko tako povem: Pomurje je zelo malo in ni nobenega razloga, da bi tako ali drugače tekmovali med sabo. Če je dobra vsebina v Lendavi imaš po avtocesti do tam 15 minut. In obratno. Oni lahko pridejo v našo sredino. Pomembno je samo, da imamo pogoje, da se te zadeve pri nas dogajajo. Kjer koli pri nas v Pomurju. Da se lahko potem ljudje tudi teh prireditev udeležijo. V zadnjem času se to spreminja. Je pa velika razlika, kako se financirajo ti veliki kulturni objekti. Lendavska kulturna dvorana, na primer, se je zaradi dvojezičnega območja financirala večinoma, to lahko rečem, s strani države. Naša dvorana pa se je večinoma financirala s strani občine in del iz strukturnih skladov. S strani vlade oziroma neposredno iz proračuna pa naša občina, čeprav je partner evropske prestolnice kulture za izgradnjo infrastrukture, ni dobila niti evra."

Nagrajenci murskosoboške občine na področju kulture so ...

Na slovesni otvoritvi so podelili tudi priznanja Mestne občine Murska Sobota na področju kulture. Glavno nagrado je prejel svetovno priznan skladatelj mag. Slavko Šuklar. Diplomiral je na Fakulteti za glasbene umetnosti v Beogradu in je vrhunski slovenski skladatelj, ki je ustvaril približno 60 skladb. Rojen je bil leta 1952 v Murski Soboti in je aktivno delujoč v Sloveniji in tujini. V Klubu PAC kjer letno priredijo več prestižnih koncertov resne glasbe z najbolj znanimi poustvarjalci iz Slovenije in tujine, je Slavko Šuklar od leta 2000 umetniški vodja za resno glasbo. Od leta 2002 pa je tudi umetniški direktor festivala "PAC-ev glasbeni maj v Pomurju", v sklopu katerega se priredijo koncerti po mestih Pomurja in v tujini. Nagrajeni pa so bili tudi likovni ustvarjalec Anton Buzeti, zborovodkinja Lukrecija Marič ter plesalec in plesni pedagog Dejan Zečević.