Bomo očistili državo?

| 14.01.2011, 09:43

Ugledni nemški novinar Tom Schimmek v svoji knjig Najbolje nič novega razčlenjuje družbeno-politične manipulacije v današnjem svetu. Realno politično moč pridobiva manjšina, ki si prisvaja finančno-gospodarske vzvode. S podrejanjem medijskih hiš in novinarjev, ki postanejo poslušno orodje v rokah mogočnežev, izvajajo medijsko propagando in manipulacijo. Javno mnenje postaja izdelek polresnic, praznega govoričenja na tiskovnih konferencah in postavljanja nepomembnih ali celo nemoralnih ljudi kot ideal človeka.

Avtor prikazuje razvpite primere kot prevzem oblasti italijanskega premiera Berlusconija, pokaže na tovrstne »uspehe« pokojnega Haiderja, pri katerih je manipulacija očitna in jima je utrdila podporo predvsem volivk. Tudi pri francoskem predsedniku Sarkozyju in pri nemški kanclerki odkriva ozadja finančno-propagandnih učinkov. Knjiga je prikaz monopolov današnjega sveta od ZDA, Avstralije, Afrike do Indije, Rusije in Kitajske.

Tako ima časopisni mogotec Rupert Murdoch dostop do politikov ne le v Avstraliji, odkoder izhaja, pač pa tudi v Angliji, ZDA in drugod. Politične težave Baraka Obame so tesno povezani z nasprotovanjem gospodarsko-finančnih lobijev njegovim socialnim reformam. Realna politična moč je vedno bolj odvisna od včasih zelo praznih propagandnih učinkov in govoričenja na tiskovkah. V ozadju neopazno poteka boj z denar in vpliv. Kakor da bi brali o naših razmerah, ki jih avtor ne omenja, a jih lahko primerjamo z ruskimi, ki pa jih natančno razčlenjuje. Rusija in mnoge druge države s Slovenijo vred pa padajo na lestvici medijske svobode.

Vse to otežuje, da bi se razmere na prihodnjih volitvah v Sloveniji lahko bistveno izboljšale. Dejansko se krepi moč leve koalicije, ki ne glede na bankrot države pobira še zadnje, kar je našega in utrjuje gospodarsko in medijsko moč. Sicer jim je spodletelo ob referendumu o RTV, a zato še bolj nesramno posegajo v srž samostojnosti novinarjev na RTV.

Ali bo, kot pravi Jožef Jerovšek, ljudem presedla oblast sedanjih mogotcev? Tudi DESUS igra vlogo premetenega lobista in ne vemo, kakšna so ozadja in povezave v Zvezi borcev, Upokojenski zvezi in podobno. To velja tudi za sindikate, ki jim je mogoče očitati vsaj, da se niso postavili po robu kraji družbenega premoženja ter dopustili neplačevanje obveznosti, kar bi bistveno izboljšalo pokojninske blagajne in red na trgu dela.

Zakon o malem delu bo omejil bolj kot žepe študentov zaslužkarje študentskih servisov, ki manipulirajo s študenti. Za prihodnjo politiko bo realen družbeni dogovor nujen, a kdo ga bo pripravljen podpreti? Pomembno bo vprašanje medijske uspešnosti strank za prihodnjo vlado. Že zdaj pa po medijih krožijo polresnice o »desnih politikih«. NSi je že prej zavestno uničevala, in jo zdaj spet, negativna medijska propaganda, v kateri so sodelovali tudi dvomljivi kadri, kot npr. predsednik vladnega urada za urejevanje prikritih grobišč, ki so naprtili neenotnost in nesposobnost Andreju Bajuku, ustanovitelju stranke, podobno kot danes nekateri širijo, da je Janša zadnja Kučanova prevara.

Škoda da evropski poslanec in prvi predsednik slovenske vlade ne izkoristi bolj svojega vpliva, da bi bodisi kot častni predsednik stranke ali njen evropski mentor skrbel za promocijo in evropski profil stranke in člane stranke spodbujal k nadaljnjemu trdemu političnemu delu, ki ga je stranka ob sodelovanju vseh vodilnih ljudi opravljala v zadnjih dveh letih. Tudi SLS se bo morala profilirati z uveljavljanjem na terenu in poiskati tudi nove promocijske možnosti.

Žal pa je med nami še vse preveč ljudi, ki mislijo le na to, kako bi sami čim laže in čim hitreje prišli do veljave, časti ali denarja tudi prek strank in organizacij, pri čemer prednjačijo tranzicijski vplivneži, sledijo jim pa še drugi. Vsem tem so dolgoročna prizadevanja za skupno dobro drugotnega pomena in jim je demokracija pot za utrjevanje lastnih koristi. Propagandisti zato hitijo v eni sapi širiti mnenje, da so vsi politiki enaki, da bi se prikrilo politično izrabljanje države za svoje interese .

Tako bo torej prihodnji mandat obremenjen še z močnejšimi monopoli, z neredom in prazno blagajno ter še z medijskimi in drugimi strukturnimi varovalkami kot je oseba vrhovnega sodnika, ki je zvezan z lovkami bivšega sistema. Podoben scenarij se obeta za javnega tožilca.

Kljub razglašenosti si je oblast na čelu s predsednikom države, ki na vsa usta oznanja etiko, edina v ropanju državljanov, česar žal celo razgledani ljudje ne uvidijo in ne spregledajo teh iger, da bi se distancirali od politikov, ki igrajo to dvolično vlogo. Čas streznitve se vedno bolj bliža in upam, da dozoreva tudi spoznanje, da je treba začeti z ljudmi, ki bodo pripravljeni prevzeti to breme urejevanja pravne in socialne države. Če pa nismo sami pri sebi počistili, bomo toliko težje očistili državo.