Lepo je biti skupaj

| 31.08.2010, 17:10

Joj, kot bi bilo včeraj … No, da ne boste rekli, da pretiravam – kot bi bilo predvčerajšnjim – ko sem pripravljal zadnji Bim bam bom v lanskem šolskem letu. Poslovili smo se s pesmijo, ki je pela: “Pred nami so počitnice, kako se veselimo že …” Hop, obrnili smo se enkrat, drugič, pa smo pred septembrom. Jutri se začne. Novo šolsko leto. Dopusti in počitnice so za nami. Drvi ta naš čas, kaj?

Ob tem spoznanju se človek pogosto ustavlja. Obletnice, taki in drugačni mejniki, sklepi nečesa in začetki nečesa drugega. Ja, hitro gre. Ko gledam nazaj, spoznavam kako bogat čas sta predstavljala počitniška meseca. Julij nam je naklonil počitnice z mnogimi poslušalci Radia Ognjišče. Primošten se je gotovo zapisal med lepše strani naših spominov. Zdelo se je, da trditev z začetka komentarja ne drži. Kot bi se v Dalmaciji ustavil čas. Posvetili smo se prijateljem, predali pogovorom, družile so nas aktivnosti, ki so bile vsem v veselje. Odmaknjeni smo bili od aktualnosti s katerimi streže politika, za teden dni smo pozabili na gospodarske težave in morda nam je uspelo pozabiti cello na osebne skrbi. Sodelavci radia smo se povezali med seboj in s poslušalci. Utrjevali smo prepričanje, da je prav plesti trdno vez s prijatelji Radia Ognjišče, ki predstavljate veliko več kot le zveste poslušalce našega dela. Opogumljeni s to resnico smo se lotili priprav na gorsko srečanje na Voglu, ki, kot sila uspešno, še vedno odmeva, tudi na našem spletu, predvsem pa v spominih tistih, ki smo bili deležni objema gora in nasmeha prijateljev. Lepo je biti skupaj!

Del družinskih počitnic smo delili s prijatelji, družino s Portugalske, ki je bila nad našo Slovenijo navdušena. Tako zelo, da smo med pogovorom ujeli misel: kar živeli bi tukaj! In tu spet moj spomin: na enega prvih komentarjev pred leti v katerem sem tarnal nad neprijaznostjo in neurejeni razmerami na slovenski poletni obali. Letos nismo imeli grenkih izkušenj. Zdi se mi, da so se naši turistični delavci začeli zavedati, da gre zares. Tujih gostov je veliko, videti in slišati so zadovoljni. Z marsičem. Letos nas je navdušila Izola z lepo posodobljenim kopališčem v novi podobi in z brezplačnimi nujnimi dodatki: stranišči in tuši. Bravo! Vsakega posebej je navdušila prijaznost Prekmurcev in zagnanost Gorenjcev, ki v okolici Kranjske Gore ponujajo marsikaj. Aktivni dopust je tam res lahko tak. Lepo poletje in lepa Slovenija. Kako že? Lepo je biti skupaj!

Upam, da je ta kratka misel tudi ugotovitev vašega poletja, vaših počitnic in doživetij. Lepo je biti skupaj! In ob takem spoznanju pravzaprav ni pomembno kje in za kako dolgo. No, ni tako zelo pomembno. Da smo le skupaj. Čas, v katerem smo, nas namreč s slino naglico odmika drug od drugega. Boste videli, že jeseni nas bo odnašalo po službenih in ostalih opravkih. Že septembra bomo starši najpogosteje taksisti, prav kmalu bomo ob fotografiji hrepeneli po brezskrbnem druženju in upali na nove načrte. Če nam bodo le dani. In tu pomislim na zahvalo Bogu, ki nam je naklonil kar se nam morda zdi samoumevno. Pa ni! Deležni smo bili zdravja, da smo lahko vandrali okrog, zneslo nam je z denarjem, da smo lahko vplačali počitnice in otrokom privoščili kepico sladoleda. In prav je reči: hvala! Saj ponavadi le prosimo.

Množica tistih, ki prosijo za omenjeno, pa tudi za osnovno, je v tem poletju postala večja. Včasih so dopustniškim dnem rekli “čas kislih kumaric”, ker se ni dogajalo nič resnega, splošno zanimivega. Letos pa je bilo tudi poleti kar nekaj žgočih, nadvse resnih in za mnoge usodnih tem. Vegrad, Prevent in verjetno precej bolj drobnih, ki se jim ni izšlo … Za hladnimi številkami in napol razumljivimi novicami so ljudje, družine, ki kljub stiski iz meseca v mesec prejemajo položnice. Njihov dopust in počitnice njihovih otrok so bili drugačni, kot jih opeva pesem “pred nami so počitnice”. Skrb je s prihodom šolskega septembra in z bližanjem zimske kurilne sezone gotovo še večja.

A človek, ki se zaveda resnice, da upanje umira zadnje, si verjetno misli: saj bo, da smo le zdravi. Pa smo spet tam, pri skrbeh. Tudi z zdravjem in zdravniki je bil povezan del resnega poletja. Zdravniki, njihova dežurstva, minister in sindikat. Tem, ki so poletju odvzela kislost kar ne zmanjka. Če dodamo še zaplete ob ljubljanskem stadionu, pogled k plačilni nedisciplini, omenimo vnovično razplamtevanje Patrie, se hitro zavemo, da so blizu tudi lokalne volitve. Poskrbele bodo za živahno jesen in se trudile, da bi pozabili na počitniško resnico: lepo je, da smo skupaj. Spet se bomo ločevali, spet gledali na veličino “naših” in kritizirali “njihove”. A tudi to bo minilo. In živeti bomo morali skupaj. V upanju in trudu za skupno dobro. Da bi le bilo tako in, da tisti, ki gledajo le na svoje dobro, ne bi imeli toliko moči, kot se zdi, da jo imajo danes.

Oh, skrbi odraslih. Vsaj 18.142 pa je danes v Sloveniji takih, ki imajo drugačne skrbi od omenjenih. Jutri bodo namreč prvič prestopili prag osnovne šole. Začenja se resno delo, prihajajo obveznosti, ki naj prinesejo čim več veselja. In to bi lahko zaželeli pravzaprav vsem, tudi odraslim: naj s septembrom pridejo obveznosti, ki naj prinesejo čimveč veselja! In, ko smo ravno skupaj, še prošnja: pozorno v prometu. Šolarji in veroučenci so spet tu. Ohranite počitniško misel: saj se nikamor ne mudi … In ne pozabite na: lepo je biti skupaj!